Letos horjulski osnovnošolci skozi šolska vrata niso stopili skupaj z vrstniki iz drugih slovenskih osnovnih šol. Energetska sanacija šole, ki je potekala vse počitnice, se je še nekoliko zavlekla in učencem onemogočila reden  začetek šolskega leta. A kdo bi si belil glavo? Večina učencev prav gotovo ni zamerila nikomur, ko je bilo treba počitniške dni podaljšati v september. Nekoliko slabše volje pa so bili prvošolci, ki so morali en teden več čakati na svoj tako težko pričakovani prvi šolski dan.

Pa je le prišel 9. september. Nič kaj prijazno jutro jih ta dan ni pričakalo. A v šoli so jih pozdravili prijazni in nasmejani obrazi učiteljic in nekoliko zbegani obrazi sošolcev in sošolk, ki so kaj kmalu postali njihovi prijatelji. Nekaj več kot lani, 37 prvošolcev se je zbralo vsak v svojem razredu, ki bo naslednjih deset mesecev njihov prostor učenosti. Prijetna igrica, s katero so se nekoliko sramežljivo predstavili in povedali svoje ime, skupinska fotografija, in že je bil čas za lutkovno predstavo. Lutkovno gledališče Fru-fru je za učence prvih, drugih in tretjih razredov zaigralo prijetno predstavo o deklici Zlatolaski, ki se zaradi prevelike zvedavosti izgubi v gozdu in se znajde v medvedjem brlogu. Konec je bil srečen, tako kot se je zaključil tudi prvi šolski dan za prvošolce – s sladkim prigrizkom. Zatem so jih že čakali ponosni starši, ki so imeli medtem organizirani sestanek za starše, na katerem so izvedeli vse podrobnosti o šolskem delu, urniku, prevozu otrok idr.

Za prvošolčke vstop v šolo pomeni veliko prelomnico, predvsem zaradi novosti, ki jih ta prinaša. A prej ali slej tudi te postanejo del njihovega vsakdanjika. Kar nekaj sprememb pa je letošnje šolsko leto prineslo za nekatere druge razrede. V program za osnovne šole jih je uvedlo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Nekaj sprememb se je pojavilo pri poimenovanju predmetov, in sicer na šolskih urnikih ni več športne vzgoje, ki se po novem uradno imenuje šport, tako tudi likovna vzgoja, ki se je preimenovala v likovno umetnost, in podobno glasbena vzgoja. Dosedanja državljanska in domovinska vzgoja ter etika pa se je preimenovala v domovinsko in državljansko kulturo in etiko. Ena od večjih sprememb so tudi številčne ocene za tretješolce, ki so do sedaj poznali le opisne ocene. S temi bodo sicer še vedno ocenjevali drugošolce in prvošolce. Nacionalno preverjanje znanja, ki so ga doslej poznali le devetošolci, pa se z letošnjim šolskim letom uvaja tudi v šesti razred. Elektronska redovalnica in dnevnik, ki sta novost ne le za učitelje, temveč tudi za starše, bosta prispevala k neposrednemu pretoku informacij. Tako bodo prav vsi starši do ocen svojega otroka in drugih informacij lahko dostopali prek spleta, od koderkoli. Staršem je novost prav gotovo všeč, mnenja otrok pa so najverjetneje deljena. Podobno je z mnenjem stroke, učiteljev, staršev in učencev, ko govorimo o uvedbi uniform v slovenski šolski sistem, ki v javnosti vse bolj buri duhove.

Z uniformami ali brez, prav gotovo pa z rumenimi ruticami okoli vratu, bodo prvošolci še naprej stopali po šolskih poteh in opozarjali na prisotnost najmlajših udeležencev v prometu. V začetku šolskega leta je posebej poskrbljeno za prometno varnost šolarjev. Opozorilni znaki, policisti in druge oznake voznike opozarjajo, da na cesti niso sami, temveč so se jim pridružili tudi najmlajši udeleženci, katerih odzivi so najpogosteje nepredvidljivi. V okolici horjulske osnovne šole so, kot je že nekaj let v navadi, prve dni najmlajše v prometu usmerjali člani društva upokojencev in voznike opozarjali nanje. Včeraj še v spremstvu, danes pa šolarji že sami stopajo po šolskih poteh. Naj bo njihov korak preudaren, naj se počutijo varne, tako na cesti kot v šolskih klopeh.

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv