Organizacijske priprave je tako kot prejšnje leto prevzel predsednik Prosvetnega društva Horjul Jaka Gabrovšek. Ker pa je vsako gostovanje tudi velik finančni podvig, smo se s pismom obrnili na podjetnike v Horjulu in ti so našo pot finančno podprli. Tako se najlepše zahvaljujemo podjetjem Kovinos, d. o. o., Metrel, d. d., Metrel Mehanika, d. o. o., Valentin Čepon, s. p., Excenter, d. o. o., Kvader, d. o. o., in Janez Marolt, s. p.

Skupina se sicer trenutno ne more pohvaliti z velikim članstvom, imamo pa po drugi strani zelo prizadevne nove člane, s katerimi smo zapolnili vrste za odhod na turnejo. Z nami so odšli naslednji bruci: Tinka Grdadolnik, Alenka in Tine Gerjolj, Peter Hribernik, Gregor Končan in Matic Petrovčič. Za glasbeni del programa pa sta poskrbela harmonikar Luka Čepon in basist Tone Gerjolj.

Z nestrpnostjo smo pričakovali dan odhoda, 17. avgust, ko smo se sredi noči zbrali v Prosvetnem domu Horjul. Zaradi rane ure in zaupanja v zagotovila nekaterih plesalcev, da imajo zagotovo vso garderobo s seboj, smo šele na poti, ko je bilo že prepozno, opazili, da je par čevljev ostal doma, vendar je garderober Andrej Marolt zadevo ugodno rešil. Naš prvi postanek je bil ob Blatnem jezeru, kjer smo se prepričali, da je to res blatno. Luka, Nejc, Peter in Blaž so se vseeno okopali, plavati pa žal niso mogli, saj jim je voda segala le nekoliko čez kolena. Pot smo nadaljevali proti Budimpešti, kjer smo se najprej povzpeli na Citadelo, si ogledali trdnjavo, spomenik svobode in bunker iz časa druge svetovne vojne. Sledila sta spust v mesto in vožnja po visečem mostu, ko pa smo se postavili v vrsto za ogled parlamenta, ki je največji na svetu in ima 27 vhodov, smo ugotovili, da je zmanjkalo vstopnic. Tako smo se raje odpeljali do cerkve sv. Štefana, se povzpeli na kupolo in od tam v hostel, kjer smo se osvežili. Nato smo se sprehodili do centra mesta in se povzpeli na prečudoviti Budimski grad. Tu je ravno potekal Folk art festival, tako da smo si lahko ogledali nastope madžarskih folklornih skupin, kupili izdelke domače obrti in pokusili domačo hrano. Sprehodili smo se tudi do cerkve sv. Matije in Ribiške trdnjave.

Naslednje jutro smo se odpeljali do Trga junakov, kjer stoji spomenik neznanemu junaku ter 36 m visok steber s kipom nadangela Gabrijela, se sprehodili skozi mestni park do Sedmograškega gradu, kjer je kmetijski muzej, in nadaljevali oglede v muzeju transporta. Ta dan nam je uspelo kupiti vstopnice za obisk parlamenta, ki je s 691 sobami res impozanten in vreden ogleda. Od tam smo se znova povzpeli v Budim in si ogledali vojni muzej, kjer so predstavljeni orožje, vojaške uniforme in glavne osebnosti madžarske vojaške zgodovine.

Popoldne smo nadaljevali pot proti mestu Czegled, v katerem smo se nastanili za čas festivala. Zvečer smo se v mestu Abony, kjer je bilo glavno prizorišče festivala, na skupni večerji zbrale vse nastopajoče skupine, bilo nas je kar 13. Poleg nas je iz Slovenije prišla Folklorna skupina Marko iz Beltincev, sicer pa je bila udeležba pestrih mednarodnih barv: po dve skupini iz Turčije (Izmir in Istanbul), Poljske, Italije in Izraela, po ena skupina iz Grčije in Češke ter skupina Madžarov iz Vojvodine. Po vročem golažu – lahko bi rekli, da smo ga tekom turneje kar veliko pojedli, saj je bil pogosta hrana – smo se vrnili v penzion in ponovili svoj program za prihodnji dan. Ker pa folklorne skupine ne hodijo zgodaj spat, je temu sledil zabavni program. Za harmoniko so poprijeli Blaž Judež, Nejc Čepon, Matic Petrovčič in Tone Gerjolj, za kitaro Luka Čepon, na trobento pa je igral Domen Čepon.

Naslednjega dne smo zgodaj vstali, predvsem dekleta, da so si oblikovala pričeske, ki zahtevajo veliko dela in pripomočkov. Odpeljali smo se v mesto Öcsöd, kjer smo po paradi na mestnih ulicah nastopili s prvim spletom plesov iz okolice Ljubljane. Dan je bil zelo vroč, tako da so morali plesalci kar potrpeti v oblačilih, kar je posebno težko za dekleta, saj imajo na sebi popolno opravo, sestavljeno iz kratkega krilca, dveh spodnjih kril, dolgih volnenih ali bombažnih nogavic, žametnega ali volnenega krila, predpasnika ter bluze oziroma jakne.

Po končanem nastopu smo se odpeljali v Abony na kopanje; zaradi številnih termalnih izvirov je tam veliko kopališč, tako da številni Madžari v Abonyju preživijo počitnice. Prijetna ohladitev v bazenih je ublažila neznosno vročino.

Torek, 20. avgusta, je bil glavni festivalni dan. Na ta dan Madžari praznujejo god sv. Štefana in je njihov državni praznik. Jutro smo seveda začeli z vajo, kajti tako obseg kot izvedbo plesov je treba vsakokrat prilagoditi zahtevam organizatorja. Nato smo se v športnem centru v Abonyju folklorne skupine pomerile med seboj v nogometu; našo ekipo so sestavljali kapetan Nejc Čepon, vratar Peter Hribernik, napadalca Blaž Judež in Gregor Končan, v obrambi sta bila Matic Petrovčič in Tone Gerjolj, na sredini pa Tine Gerjolj. Po več zaporednih tekmah so zasedli izjemno četrto mesto. Tekmovanja v šahu sta se udeležili Alenka Gerjolj in Barbara Čepon, v hudi konkurenci samih lokalnih šahistov sta zasedli 7. in 8. mesto. Vse skupine smo se potem zbrale pred športnim centrom, kjer smo imeli fotografiranje, sledila pa sta parada in koncert. Pred nastopom nas je precej skrbelo, kako bo z glasbo, saj je imela večina skupin posneto muziko, vendar so nam nato vseeno uredili mikrofone za živo glasbo. Naš nastop je publika izjemno dobro sprejela; gledalci so med plesom ploskali in vriskali, pa tudi plesalci so žareli, kot že dolgo ne, se smejali in dovršeno izvedli svojo točko. Vsem je bil všeč občutek, da nastopajo pred 700 gledalci, ki jim glasno ploskajo in vriskajo. Ob koncu koncerta je sledil ognjemet, s katerim se je festival zaključil. Srečnim in zadovoljnim nam je ostala le še vrnitev domov.

Pred novo sezono imamo mesec dni počitka, jeseni pa sprejemamo nove člane, in sicer tako plesalce in plesalke kot glasbenike. Vabimo vas, da se nam od 18. septembra pridružite na vajah ob sredah in petkih ob 19.30 v Prosvetnem domu Horjul. 

Mentorica Marija Čipić Rehar