Zbrane čebelarje je najprej pozdravil predsednik društva Janko Prebil, ki je v uvodnem delu povzel aktivnosti letošnje sezone, ki je bila vsekakor drugačna kot so jo načrtovali, saj so morali zaradi ukrepov povezanih s korona virusom odpovedati vsa predavanja in izobraževanja. Ocenil je, da sezona glede na pridelek ni bila slaba, predvsem v luči izredno neugodnega vremena, ki je postregel z obiljem deževnih dni ravno v času, ko bi morale čebele najbolj učinkovito pridelovati med. Poudaril je tudi kako pomembno je znanje posameznega čebelarja, ki mora imeti dvakrat, morda trikrat v sezoni svoje čebele pripravljene na obdobje, ko poteka glavno medenje. S tem je povezan tudi problem rojenja, ki je posledica, če ni dovolj paše za čebelje družine. Zbrane kolege čebelarje je opozoril tudi na pravočasno zdravljenje proti varoji, najnevarnejšemu čebeljemu zajedavcu in na pomen preventivnih ukrepov proti 'hudi gnilobi' ki je že prišla do meja horjulske občine. To je primerjal z aktualno temo pandemije in dejal, da je z zdravjem čebel podobno kot z zdravjem ljudi. Če so čebele v dobri kondiciji, če imajo dovolj kakovostne hrane, bodo tudi bolj odporne na raznovrstne bolezni. 

Veterinarka Jerca Vreček Šuligoj je vse zbrane povabila k odgovornemu ravnanju s čebelami pri najpogostejših boleznih in pri spremljanju čebelje zalege ter ob tem poudarila, da je nujno upoštevanje ustreznih in potrjenih metod zdravljenja ter uporabe dovoljenih sredstev. Opozorila je tudi na dejstvo, da je čebelam, ki smo si jih ljudje prikrojili in delajo za nas, nujno treba pomagati, da bodo imele v mesecih, ko ni dovolj paše, ustrezno hrano. Tudi na ta način bo manj bolezni in večji pridelek. 

Na koncu je Aleš Bizovičar s čebelarske zveze Slovenije podal pregled minule sezone in razvoja čebel ter podal koristne nasvete zbranim čebelarjem za prihodnjo sezono. Predstavil je tudi donose medu na lokacijah po Sloveniji kjer imajo nameščene tehtnice. 

Tradicionalno srečanje so čebelarji izkoristili tudi za dobrodelnost, saj so zbrali 25 kilogramov medu za otroke, ki ga bodo v šolah in vrtcih vključili v tradicionalni slovenski zajtrk.

Besedilo in foto: Peter Kavčič