Usoda jih je z različnih koncev Slovenije (Gorenjska, Dolenjska, Primorska) privedla v horjulsko šolo, kjer so svoje znanje sprva posredovale mladim Horjulcem. Tu so si ustvarile družine in se kasneje vsaka na svoj način vključile v kulturno življenje vasi. Življenjske izkušnje in preizkušnje, različna doživetja in življenjski pretresi pa so razlog, da so prisluhnile svoji duši ter svoja čustva ljubezni in bolečine začele izpovedovati v besedi in glasbi. 

Ida Intihar je pesniško zbirko Spominčice izdala leta 2010. Pesmi so nastajale v daljšem obdobju, od leta 1983 do 2008. So preproste, iskrene, izražajo neizmerno nemoč, bolečino in žalost ob izgubi mame, ujetost v času in prostoru, pa tudi hrepenenje in upanje, da bo na svetu zmagalo dobro. V zadnjem času je Idin drugi dom vasica Jelenik pri Raki na Dolenjskem. Sodeluje v etnološkem društvu Terice, v sklopu katerega je lani izšla njena knjiga Prehranska kulturna dediščina Posavja. Poleg pristnih receptov, ki jih je zbrala s pomočjo kmečkih žena tega okolja, je v knjigi opisala praznike celega leta, za katere so opisane jedi značilne.

Romanda Jelica Bizaj  je svoj pesniški prvenec Proti svetlobi izdala leta 2011. Pesmi so nastajale v daljšem obdobju premagovanja bolečine in trpljenja ob težki življenjski preizkušnji. Vendar so optimistično naravnane, saj pesnica svojo moč črpa iz narave.

Marija Bizjan, ki je vnukinja znanega ljudskega skladatelja in organista Lovra Hafnerja iz Preske pri Medvodah, svoja čustva in občutja sporoča z glasbo. Njene skladbe so iz srca privrele po smrti njenega moža Pavla. Iz klavirskih tipk izvablja glasbo, ki boža srce in pripravi človeka do sanjarjenja. Marija svojih klavirskih skladb še ni zapisala v notno črtovje. Vse, kar igra, prihaja iz duše, a bo v prihodnje poskrbela tudi za to, da skladbe ne bodo pozabljene.

Literarno-glasbeni večer so članice skupine MIR pripravile že dvakrat: leta 2011 in 2012 v prednovoletnem času v PD Horjul, namenjen pa je bil tudi oskrbovancem doma starejših občanov. Svoje pesniške zbirke pa so ustvarjalke predstavile na literarnih večerih pri sv. Urhu.

Naj njihova umetniška moč ne presahne, z veseljem pričakujemo novih stvaritev.

Sprehod po gozdu

Drsim skozi zeleno katedralo.

Srkam razkošje zelenila.

Skozi preplet krošenj

me opaja modrina neba.

Drevesa, angeli mili z zelenimi krili,

me vabijo v goste.

Sredi pravljične hoste se klanjajo meni, gozdni vili.

Veje v vetru se pnejo v loke,

z elfi in devami odplešem

skozi svečane oboke.

                                                 Romanda Jelica Bizaj

Vse nastaja znova

Ko je tema vsepovsod,

ko je obupa polna čaša

in že malo gre čez rob,

potem res mora temu biti konec.

Saj vse konča se enkrat

in znova začne,

morda drugje.

Po temi zopet vzide sonce,

nastane svetel dan in vse nastaja znova.

                                                  Ida Intihar

Zapisala Anka Delalut