Temperatura se je v teh dneh spustila jesenskemu vzdušju naproti in sedaj, ko je prijetno druženje za nami, pevke ugotavljamo, da smo ujele pravo indijansko poletje ob morju.

Na sliki v moji glavi je moja sopevka v viseči mreži s knjigo v roki, poletno oblečena, na drugi se dve sopranki leno namakata v morju, najlepša pa je tista, kjer smo vsi slikani na trgu, kjer nam je bilo pošteno vroče.

Vikend pa je bil sproščen samo na prvo noto. V resnici smo od jutra do večera vadile petje, vaje pa so podobne treningu, po katerem je človek pošteno utrujen. In lačen.

Avtoricama prispevka so najlepša zgodnja jutra ob morju, kjer se zdi, da se oljke prebujajo s pticami. Pogled iz hiš, v katerih smo spale, je bil osupljiv: razgled s hriba proti Krku in Cresu. Zajtrk z dišečo kavo in vsemi možnimi jedmi, ki jih srce poželi, nam je dal moč za dolge vaje v osnovni šoli.

Med šolskimi stenami je odmevalo Ne bodi kot drugi, Zemlja pleše, Čez Šuštarski most … Mislim, da si bomo intenzivno druženje najbolj zapomnili po belokranjski ljudski Pastirče mlado, ki nas je spremljala še dolgo v večer, ko smo posedale ob vrtnem ognju in vsrkavale vzdušje povezanosti in pripadnosti.

Vrhunec vikenda je bila nedelja, ko smo na prelepem trgu v Crikvenici zapele naključnim mimoidočim, radovednim turistom in poletju v slovo.

Pevskih načrtov pa nam ne manjka tudi za prihodnost. V soboto, 28. oktobra, bomo skupaj z vokalno skupino Brinke zapeli v Županovi jami, kjer se veselimo edinstvene jamske akustike, v novembru pa nas čaka še en koncert in udeležba na Regijskem tekmovanju odraslih pevskih zasedb v Kočevju, o čemer bomo še poročali.

Napisali: Andreja Borščak, Petra Ravnik

Foto: Petra Ravnik, Nina Vidic