V topliški občini domujeta drevesna velikana, ki v slovenskem merilu med pripadniki svoje vrste nimata para: Črmošnjiška jelka s 602 cm prsnega obsega in poljski brest v Soteski s 500 cm. Njima sledi črni topol (Populus nigra) ob Krki pod Gorenjim Poljem, s 670 cm obsega je drugi v Sloveniji, v občini pa celo najdebelejše drevo. Začuda je bil orjak vse do sedaj prezrt v nizu obrežne zarasti na levem rečnem bregu pod izlivom Radeščice. Žal vse kaže, da ga bom lahko občudovali le še kratek čas, saj so starostne tegobe že dobro načele njegovo stabilnost. Pogled od blizu kaže, da se enotno deblo na višini treh metrov razveji na pet ogrodnih vrhov. Trije med njimi so odlomljeni, na ohranjenih štrcljih pa so vidni znaki trohnobe. Preostala dva vrhova sta še živa, a je v krošnji videti več suhih vej. Na deblu vzbuja skrb vzdolžna razpoka, ki kaže na izvotljeno sredico. Častitljivo drevo v zaključni fazi rasti gotovo šteje preko sto let, kar za hitro rastoče drevesno vrsto ni malo. Na srečo je bilo v njegovi soseščini ob reki zasajenih še nekaj topolov, ki ga bodo lahko nasledili. Kar štirje med njimi že sedaj prav tako izstopajo po debelini: prvi ima 590 cm obsega, drugi 475 cm, tretji 440, četrti pa 375 cm. Drevesa so v gosti obrežni vegetaciji slabo opazna, njihov razvejan koreninski pletež pa izvrstno utrjujejo zemljene rečne brežine. Gotovo si drevesni velikani zaslužijo več naše pozornosti. Dobro bi jim dela razbremenitev krošenj, s čimer bi povečali njihovo stabilnost in dolgoživost.  

Andrej Hudoklin, Zavod RS za varstvo narave