Zakonodaja taka ali drugačna, mislim da smo Slovenci narod, ki premalo cenimo svojo državo. Je to zaradi stalne prisotnosti večjih narodov v našem prostoru (Rimsko cesarstvo, Beneška republika, Avstroogrska monarhija, Jugoslavija…) ali pač zaradi naše prevelike destruktivne podzavesti, ki se kaže tudi v največjem številu samomorov v Evropi… Spoštovanje države se začne pri spoštovanju sebe, v skrbi za svoje zdravje, aktivno življenje, ustvarjalnost uma brez strupenih poživil, šele potem vodi to v spoštovanje družine, nato občine in seveda tudi države… 

Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije je bil sprejet leta 1994 in ob razpravi v parlamentu se je takrat razvila burna debata, kdo mora zastavo izobesiti in na katere praznike. Na koncu je obveljala zelo mila odločitev, da se zastave izobesijo le na določene praznike in niti ne kot obveznost za vse stavbe. Tako se zastave izobesijo le ob kulturnem prazniku 8. februarja, 27. aprila – na dan upora proti okupatorju, 1. in 2. maja ob prazniku dela, 25. junija na dan državnosti in 26. decembra na dan samostojnosti. Zastave se ne izobešajo ob verskih praznikih ter 30. oktobra, 1. novembra, ter 1. in 2. januarja.
Zastava je pa lahko izobešena ob mednarodnih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih, vojaških in drugih prireditvah ter javnih shodih, na katerih se predstavlja Republika Slovenija.

Poleg prazničnih dni morajo zastave Slovenije stalno vihrati na poslopjih, v katerih je sedež predsednika republike, državnega zbora, državnega sveta in vlade, na območju mejnih prehodov, na poslopju predstavništva Republike Slovenije v tujini ter na njihovih prevoznih sredstvih, ter na ladjah, letalih in drugih javnih prevoznih sredstvih v mednarodnem prostoru. 

Naj vsak pri sebi pomisli ali se mu je kje zataknilo v tej verigi spoštovanj in lojalnosti, sebi, družini, občini in državi… pa pogumno naprej, ostanite zdravi!

Sebastjan Vehar