POŠ Črni Vrh že nekaj let organizira izlet, ki se ga poleg učencev udeležijo še starši, bratje oz. sestre, včasih pa tudi kakšen drug sorodnik. Tako smo si prvo leto ogledali Rupnikovo linijo, drugo leto Županovo jamo, jezero Jezero  in grad Turjak, tretje leto Cerkniško jezero in Rakitno. Letos smo se konec septembra z avtobusom odpravili najdlje, na Gorenjsko.
Naš prvi postanek je bil pri izviru Save Dolinke v Naravnem rezervatu Zelenci pri Podkorenu. Malo zeleno jezerce sredi gozda smo najbolje videli z opazovalnice, ki je dvignjena nekaj metrov od tal. Lepo so se videli »vulkančki« na dnu jezera, kjer voda priteka. Zapeljali smo se tudi v Nordijski center Planica. V objektu pri parkirišču smo takoj ob vhodu videli vetrovnik, kjer bi lahko doživeli občutek prostega padanja skozi zrak. Na žalost ni bilo nikogar, ki bi to preizkušal in bi si bolje predstavljali, kako to deluje. Ko smo šli po stopnicah navzdol v podzemlje, smo za velikimi šipami nenadoma zagledali smučarske tekače, ki so trenirali na pravem snegu. Na hitro smo odprli vrata in občutili hud mraz, saj smo bili oblečeni le v kratke rokave. Nekateri so se tudi dotaknili snega. S strahospoštovanjem smo si ogledali našo najvišjo skakalnico oziroma letalnico bratov Gorišek. Skoraj vsi smo se odločili, da se povzpnemo na njen vrh. To pa ni mačji kašelj, saj je treba prehoditi kar 1198 stopnic. Z vrha smo videli globoko na doskočišče, ljudje spodaj pa so bili majhni kot mravlje. Tisti, ki so se odločili, da bodo ostali spodaj, so se lahko spuščali po otroški jeklenici zipline. Po ogledu Planice smo se peš odpravili proti Planinskemu domu Tamar. Pred domom smo se po strmi poti povzpeli do slapa, kjer izvira Nadiža. Potok je dolg le približno 300 m, saj v dolini kmalu ponikne. Vode Nadiže ponovno pridejo na dan v Zelencih, izviru Save Dolinke. Pri Planinskem domu Tamar smo imeli daljši postanek. Napolnili smo prazne želodce in se poigrali. Lahko bi tudi zaplesali, saj je pred kočo igral narodno-zabavni ansambel Blegoš. Na poti domov smo izmenjali vtise, načrtovali prihodnost in se pomenkovali o vsem mogočem.

Valerija Petrovec