Življenjsko okolje večine ljudi se razteza predvsem do sosedovega vrta in šolskega dvorišča. Ta realno kratka razdalja je včasih celo prevelik zalogaj za naša stopala. Ob besedi vesolje si predstavljamo nekakšen drug svet, po katerem se sprehajajo namišljena bitja. Nikoli ne pomislimo, da je vesolje čisto blizu nas in ima na našo mater Zemljo izjemen vpliv. Sem ter tja se ozremo v nebo in šele takrat tiho pomislimo na vse čudeže in lepote, ki jih premore naše nebo.
Tudi letos smo na naši šoli izvedli že tradicionalno astronomsko opazovanje za devetošolce. Dana nam je bila kopica novih informacij in zanimivosti, ki jih naše misli še niso sprejele. Veliko je stvari, ki jih v vsakdanjem življenju dnevno videvamo, pa se niti ne zavedamo njihovega pomena. Posebej pomembno vlogo igra Sonce, ki je glavni vir energije in nam najbližja zvezda. Brez njega življenja preprosto ne bi bilo. Zemlja pa pripada tudi pasu asteroidov, ki se delijo na zunanje in notranje planete. Naš zeleno modri planet pripada notranjim planetom, zunanji planeti pa so v večini orjaki. Največji med njimi je Jupiter, katerega videz krasijo pege. Spoznali smo tudi asteroide, ki so kamnite tvorbe, neuspešne pri združitvi v planete. Če zaidejo preblizu Sonca, lahko padejo na Zemljo. Seveda pa nismo samo poslušali in si ogledovali slik, temveč smo si nekatere meglice in planete lahko ogledali skozi teleskop. Stvari, ki jih lahko vidimo v realnosti, pustijo velik pečat v našem spominu, so praktično nepozabne in veliko lažje učljive. Videli smo številna ozvezdja in planete. Najlažje od vsega je bilo najti mali in veliki voz, ki sta ozvezdji medveda. Z njuno pomočjo smo se uravnali proti zvezdi Severnici in v daljavi opazili Sirij. Zelo dobro je bilo vidno ozvezdje leva in Kasiopeje. O Kasiopeji smo slišali dva različna mita, dveh različnih ljudstev. Vsako od njiju si je ozvezdje predstavljalo v drugačni podobi, a priznam, da sta bili obe ljudstvi zelo izvirni. Na voljo so nam bili trije različni teleskopi. Eden od teh je bil podoben teleskopu, ki ga je v svojem času uporabljal mojster Galileo Galilei. Najlepši od planetov je bil Mars, saj ga obdaja rdeča barva. Našo pot iz opazovališča proti šoli je razsvetljeval Zemljin edini naravni satelit, Luna.
Zahvala za nepozaben astronomski večer gre učiteljici fizike, ge. Mirjam Kogovšek, ki nam je omogočila pridobitev vesoljskega znanja. Zdaj, ko se bomo ozrli v nebo, bomo vedeli, kaj gledamo, in svoje znanje bomo lahko posredovali družini in prijateljem. Vesolje je prostor, v katerem živimo, in planeti so naši najboljši sosedi.
Maša Setnikar, 9. b
Polhograjski astronomi
V sredo, 19. 3. 2014, smo imeli devetošolci in nekaj sedmošolcev, ki obiskujejo izbirni predmet Astronomija, astronomsko opazovanje. Ob 18. uri smo se zbrali pred šolo. Sledilo je zanimivo in poučno predavanje o našem osončju. Ko so predavatelji končali približno enourno predavanje, smo imeli malico ter se odpravili na naše opazovalno mesto – Kršije. Kršije so zelo primeren prostor za opazovanje zvezd, saj so zelo temne in nas nobena svetloba ne moti. Tam so nas že pričakali trije teleskopi. Dva malo manjša in en velik. Razdelili smo se v tri skupine in nato po postajah (teleskopih). Ogledali smo si različna ozvezdja, na primer leva, raka, medveda ... Seveda smo poiskali tudi mali in veliki voz ter našo najsvetlejšo zvezdo, Severnico. Na vsaki postaji smo ostali približno 45 minut, potem smo se zamenjali. Na zadnji postaji si je naša skupina ogledala Uran. Res se je zelo dobro videl in še lep je bil. Med seboj smo se velikokrat pošalili in si rekli: "Ali je kaj pomežiknil?"
Ko smo končali opazovanje, je bila že pozna ura, zato smo se zbrali in se vrnili pred šolo, od koder smo se odpravili domov. Astronomski večer mi je bil res zelo všeč. Veliko smo se naučili, hkrati pa se tudi malo pozabavali. Na srečo smo imeli dobre predavatelje, ki so poskrbeli za to, da je večer še prehitro minil.
Ana Rihar, 9. b
