Šentjošt, 8. november – V dvorani kulturnega doma je potekala predstavitev štirih projektov arhitekturno-urbanistične delavnice, v okviru katere so študenti arhitekture želeli poiskati vizijo razvoja Šentjošta. Vizije so pri domačinih večinoma naletele na pozitiven odziv.
Delavnice so potekale v
organizaciji Občine Dobrova - Polhov Gradec, KS Šentjošt in Fakultete za
arhitekturo Ljubljana. Študenti so imeli pri svojem delu proste roke glede
posegov v prostor, še vedno pa so svojimi idejami morali loviti arhitekturni dialog
med preteklostjo in sedanjostjo. Na delavnici so se osredotočili na štiri
projekte: prenovo jedra vasi, telovadnice, kulturnega doma in smučišča. Če samo
na kratko povzamemo glavne smernice projektov. Pri prenovi jedra vasi bi v
središču vasi uredili cono umirjenega prometa, avtobusno postajališče pa bi
prestavili v začetek vasi (pod kulturni dom); telovadnico pri šoli bi zgradili
pod zemljo, pod obstoječim igriščem; pri kulturnem domu bi prenovili tisti del,
kjer je restavratorska delavnica (predvideno je prozorno pritličje); na
smučišču pa bi sedanji objekt mežnarije nadomestili z novim. Ideje so
podkrepili z grafičnimi podobami in maketami, zato so nekatere med njimi med
obiskovalci vzbudili veliko zanimanja. Študenti se pri svojih idejah niso
ozirali po stroških ali prostorskih danostih, ki so v takih primerih glavni
smernici vizije.Študente je vodil profesor Tomaž
Krušec, ki je izrazil veliko zadovoljstvo nad njihovim delom – tako po
izvirnosti kot po marljivosti. »V svoji trinajstletni profesuri nisem še imel
tako enotne in požrtvovalne ekipe, kot je ta letos. Naredili so izjemno delo,
ki kaže odraz njihovega mladega mišljenja na prostorske izzive Šentjošta.«
Raznovrstnost idej je pohvalil tudi župan Franc Setnikar, za katerega so
lahko prikazane ideje začetek ali nadaljevanje začetih projektov v Šentjoštu.
»Vidi se, da so z dušo in srcem stremeli k iskanju novih idej in rešitev, ki so
v nekaterih pogledih popolnoma drugačne od naših ali tistih, ki jih imate v
Šentjoštu. Kar pa seveda, še ne pomeni, da so napačne.«
Zbrane je pozdravil tudi
predsednik Krajevne skupnosti Janez Oblak, ki je dejal, da gre v tem
primeru za obojestransko korist: študenti so pridobili izkušnjo in potrditev,
da arhitektovo delo ni zaman in da lahko s svojim delom dejansko spreminjajo
svet na bolje, lokalno okolje pa nabor smernic ali idej razvoja.
Gašper Tominc