Naš drugi izlet je bil 22. maja z agencijo UI Turizem. V sodelovanju z našim odborom za izlete smo se upokojenci DU Dobrova odpravili proti Rogaški Slatini, ki slovi kot zdraviliško-steklarski kraj. Jutranjo kavo smo spili na Trojanah, nato pa se nam je med potjo pridružil vodnik Gregor. Že med vožnjo smo se seznanili z bogato zgodovino krajev, kjer smo se peljali. V Rogaški Slatini smo se sprehodili po parku, si ogledali hotelski in zdraviliški del. Vodnik nam je povedal, da je Rogaška košček raja na zemlji, je edinstveno zdravilišče s 400-letno tradicijo. V osrednjem delu so paviljon Tempelj, ki stoji nad starim rogaškim vrelcem, ki ga imenujejo glavni vrelec, pivnica mineralnih vod, kapelica sv. Ane, zaščitnice zdravilišča, klasični zdraviliški dom, danes Grand hotel Rogaška. Tu je kristalna dvorana, spomenik grofa Attemsa, ki je bil ustanovitelj zdravilišča, in kip krilatega konja Pegaza itd. Po končanem ogledu smo pot nadaljevali v steklarno Rogaška. Tam so nas sprejeli vodniki tovarne in nas v dveh skupinah popeljali po proizvodnji vrhunskega stekla in brusilnici. Vodnica nam je povedala, da so v steklarni prvič zagorele peči leta 1665. Bogati bukovi gozdovi, kremenčev pesek in ognjevzdržna glina so bile tiste naravne danosti, ki so bile pred stoletji pogoj za razvoj glažut in steklarske dejavnosti. Bukov les je služil za gorivo in ogrodje peči, obložene z glino. Bukov pepel, imenovan pepelika, pa je bil nepogrešljiv, ker vsebuje veliko kalijevih spojin, pomembnih pri procesu kaljenja stekla. Na voljo je bil tudi čist kremenčev pesek, ki je najpomembnejša surovina. Izdelava stekla in ročne spretnosti so se prenašale iz roda v rod. Tako je postala steklarna leta 2014 del velike skupine WWRD s 1000 zaposlenimi, lastniki podjetja pa so Finci. Ogledali smo si pihanje steklenih izdelkov. Ogenj, dim, vročina in parni hlapi so zagotovo tisti elementi, ki najbolj označujejo oblikovanje steklenih izdelkov. Pihalci z lesenimi oblikovalci stekla na steklarskih pipah predoblikujejo žarečo stekleno talino in ji s pihanjem v ročno izdelanih lesenih modelih vdihnejo dokončno obliko. Enakomerno izpihana oblika, pa naj gre za kelih, kozarec, vazo, je še vedno temelj glažarije. Napihnjenim izdelkom se odrežejo kape zvrha ter se z notranje in zunanje strani obrusijo robovi, te pa tudi plamensko zatalijo. Določeni unikatni izdelki se brusijo. Okrasno brušenje je značilen postopek, ki da kristalu dokončno podobo. Najizvirnejši kosi so deležni tudi pozlate, peskanja in gravure. Izdelki gredo skozi spretne roke mojstrov, specialistov, ki do podrobnosti obvladajo steklarske veščine. V drugem delu dela smo obiskali muzej na prostem v Rogatcu, ki ohranja ljudsko stavbno dediščino Obsotelja od 19. do sredine 20. stoletja. Te stavbe so prenesene na izbrano lokacijo. Ohranjeni so hiša Jožefa Šmita iz Tlak pri Rogatcu, čebelnjak, gospodarsko poslopje, svinjak, kozolec toplar, trgovina z mešanim blagom Loden, kovačnica, panonski vodnjak »štepih na čapljo«, viničarska hiša, kamnjarska bajta in poljsko stranišče, za hišami pa zeliščni vrt. Muzej je v državni lasti, z njim upravlja občinski zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec. Ustavili smo se tudi v zasebnem podjetju Afrodita, kjer je gospa Danica Zorin Mijošek začela s proizvodnjo na domačem štedilniku, sedaj pa ponujajo približno 800 izdelkov in zaposlujejo 150 delavcev. Njihove izdelke smo v trgovini tudi kupili. Na pozno kosilo smo se odpeljali na turistično kmetijo Marjanca. Sprejeli so nas prijazni gostitelji, za dobrodošlico so nas pričakali s pesmijo ob zvokih harmonike in domačo pogačo z ocvirki. Na kmetiji Marjanca smo prišli na svoj račun vsi, ki imamo radi doma pridelano hrano, mir in lepoto narave s krasnim razgledom na Boč in Donačko goro.
Za DU Anica Tomšič
