Zastavico namesto sveče

Prvi november je tudi državni praznik, dan spomina na mrtve, ki je tudi praznik sveč, kajti Slovenci smo evropski rekorderji po prižganih svečah na prebivalca. A smo zelo pozitivno sprejeli dobrodelno akcijo Manj svečk za manj grobov, ki že peto leto poteka po večjih pokopališčih, sprva na pobudo mladih iz Zagorja. Svojo okoljsko ozaveščenost in pripravljenost pomagati ljudem izkažemo s tem, da kupimo reciklirano zastavico namesto sveče pri enem od 200 prostovoljcev iz vse Slovenije. Namen akcije je, da bi namesto pretiravanja s krašenjem grobov naredili nekaj dobrega za žive. V petih zaporednih akcijah so v vsej Sloveniji zbrali več kot 50.000 evrov, ki jih namenijo za nakup zdravstvenih naprav in pripomočkov, ki rešujejo življenja. »Če boste prižgali svečo manj, boste prispevali k čistejšemu zraku in zmanjšanju količine odpadkov. Predniki vam ne bodo zamerili, potomci vam bodo za to hvaležni,« se strinjajo tudi na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so lansirali medijsko akcijo »Bi prižgali letos svečo manj?«.

Po običaju se otroci na noč čarovnic preoblečejo v različne kostume pošasti in vampirjev ter hodijo od vrat do vrat, kjer prosijo za sladkarije. Zelo priljubljen običaj za noč čarovnic je izrezovanje buče, v katero se nato vstavi sveča, da odseva sence bolj ali manj grozljivih podob.

Umetnost in tradicija

Ženja Virtič se je priselila v Polhov Gradec s šestimi leti, ko so starši kupili in prenovili staro vrstno hišo v centru vasi, v kateri so bile nekoč garaže za poštne kočije. Prav tu, kjer danes njena mlada štiričlanska družina prebiva in enkrat letno razveseljuje krajane s prav umetelno izrezljanimi podobami iz buč. Vloga partnerja Gašperja ni zanemarljiva, saj je on tisti, ki z moško roko izdolbe velike buče, katere si ogledujeta že mesec pred praznikom čarovnic na barjanskih njivah in se potem pogajata za ugodno ceno. Vsako leto jih načrtujeta in izdelata vsaj deset, a ravno letošnja jesen je bila tako topla in mokra, da so preživele le štiri, preostale so zgnile. Ženja je tista, ki si zamisli podobe, navdih najde na spletu ali v naravi, nakar je pravi izziv sliko kar najnatančneje narisati na oranžno rastlinsko podlago. Notranjost buč je prava poslastica za sosedove kokoši, semena buč pa se posušijo, shranijo in nato posadijo dalje pri enem od dobaviteljev. Najdlje traja rezbarjenje buče, pri čemer uporablja Ženja vse vrste nožkov in izvijačev, predvsem pa potrebuje potrpljenje … pa tudi glasbo in pogovor, rezbarjenje je namreč postalo obred in tradicionalni družinski dogodek. To še posebej razveseli hčerkici, ko se nova buča prvič testira in zasije v temni kopalnici.

Tudi graščina je pripomogla
Njena najbolj uspela buča je tista, ki je imela na zadnji strani podobo mačka (ta se je projicirala na zid v nekajkratni povečavi), spredaj pa je bila izrezljana miš … buča z zgodbo, buča Tom in Jerry …

Ženji izzivov ne manjka – po 14 letih se je vrnila na fakulteto, dokončat matematiko in še nekaj izpitov na fakulteti za organizacijske vede v Kranju, smer informacijski sistemi. Sicer je zaposlena kot regijski vodja v podjetju s 50 tekstilnimi trgovinami. Nekaj časa je ustvarjalno žilico udejanjala z oblikovanjem hišnega tekstila, zdaj pa ustvarja predvsem trgovinske aranžmaje. In zlepa se ne ustavi, niti je ne moreš ustaviti – dolga leta je denimo tudi trenirala nanbudo in karate ... Srečno in pozitivno še naprej, naj bo domišljija in ustvarjalnost brez omejenih ljudi mej!

Sebastjan Vehar