Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sreda, 18.10.2017

pretežno jasno
Popoldne bo predvsem ob morju zmerno do pretežno oblačno, ponekod lahko občasno tudi megleno. Drugod bo precej jasno. Pihal bo jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 19 do 24 stopinj C.
8°C | 22°C
četrtek, 19.10.2017
7°C | 22°C
petek, 20.10.2017
7°C | 20°C
sobota, 21.10.2017
9°C | 19°C
nedelja, 22.10.2017
9°C | 15°C
Opozorila
Sreda, 18.10.2017 ob 13h
Dodatnega opozorila ni.
8°C
22°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Sosed sosedu

Poplave grozijo, ukrepi mudijo …


SOSED SOSEDU

| |
13.02.2015      12:30
A A

Poplave grozijo, ukrepi mudijo …


Za učinkovito protipoplavno zaščito je pomembno, da se izvede pravočasno, strokovno in v zadostnem obsegu. Objekte, ki so zgrajeni v ta namen, je treba redno vzdrževati tako, da lahko vedno opravijo svojo funkcijo. Žal je praksa v naši državi precej drugačna. Veliko hrupa, govora in obljub je ob poplavnih dogodkih, še zlasti kadar ti povzročijo materialno škodo ali ogrozijo človeška življenja.


Ob zadnjih poplavah oktobra 2014 je hudourna voda prek teh zadrževalnikov odnesla velike količine prodnega materiala, katerega grobe frakcije so skoraj zasule strugo pri Gaberju (glej sliko), drobne frakcije pa je odnesla Gradaščica (naplavine so tudi že v Malem grabnu). V primeru porušitve teh zadrževalnikov bi proti Gradaščici odneslo skoraj 50.000 kubičnih metrov materiala.
Ob zadnjih poplavah oktobra 2014 je hudourna voda prek teh zadrževalnikov odnesla velike količine prodnega materiala, ka...
Deli:

Mine le nekaj mesecev, pa se na večino obljub, danih ob poplavah, pozabi ali pa zanje ni več denarja (najbrž tudi ne volje nekaterih pristojnih). In tako do naslednjih poplav obljubljeni ukrepi večinoma ostanejo na papirju, za nastalo škodo oz. stroške ob naslednjih poplavah pa ni odgovoren nihče. Posebna težava pri izvajanju protipoplavne zaščite je tudi toga in pogosto neživljenjska zakonodaja ter »nadvse hitra« birokracija.

Protipoplavna zaščita je lahko učinkovita le, če se ukrepi izvedejo na celotnem vodozbirnem in odtočnem območju po principu od zgoraj navzdol v smeri vodnih tokov. Najprej morajo biti na vodozbirnem območju ustrezno urejene in vzdrževane vlake, gozdne poti in ceste, prepusti, vodenice, zavarovana plazišča ipd., nato so na vrsti ukrepi na hudourniških vodotokih (pragovi, zaščitene brežine, mostovi, prodni zadrževalniki, preprečevanje zaraščenosti …), sledijo pa regulacije vodotokov in večji vodni zadrževalniki na terenih z ustrezno obliko in geološko sestavo.

V primeru protipoplavne zaščite JZ dela Ljubljane je ta vrstni red nekoliko obrnjen. Predvsem se je spodbujala gradnja velikih zadrževalnikov, na male prodne pregrade, ki že obstajajo, pa se je skoraj pozabilo. Vloga prodnih zadrževalnikov je ob rednem čiščenju predvsem v zadrževanju naplavin, ki bi jih sicer hudourna voda odnesla v nižje dele strug, jih tam odložila in bi povzročile zamašitev oz. zmanjšano prevodnost strug (prodni pragovi v položnih delih strug in ob sotočjih). Prodni zadrževalniki tudi zmanjšujejo erozijsko moč hudourne vode, zadržijo pa tudi veliko vejevja in preostalega lesa, ki bi lahko povzročal zamašitve pri mostovih čez vodotoke. Danes si lahko na polhograjskem območju ogledamo celo vrsto prodnih zadrževalnikov. Glede na debelino drevja, ki je zraslo na zaplavkih prodnih zadrževalnikov, lahko sklepamo, kdaj so bili nazadnje praznjeni (nekateri nikoli). V najslabšem stanju so prodni zadrževalniki na območju Žirovnikovega grabna, na katerem je več kot 20 prodnih pregrad. Vse so čezmerno napolnjene in zaraščene. Najmanj šest jih je močno poškodovanih – razpokanih, z razpadajočim ustjem, s spodjedenim temeljem ... 

 

V zadnjih letih sta bila s strani Hidrotehnika praznjena in predgrajena (lepo obnovljena) dva prodna zadrževalnika, in sicer eden v Prošci in eden v Mačkovem grabnu. Samo želimo lahko, da bi bili tako urejeni tudi ostali prodni zadrževalniki.

Po poplavah 2014 potekajo intenzivna sanacijska dela na cestah in brežinah ob hudourniških vodotokih. Kako učinkovita je ta sanacija, bodo pokazale naslednje večje poplave.

 

Obljube, ki jih je pred leti dala komisija za protipoplavno zaščito, so vključevale tudi gradnjo novih prodnih zadrževalnikov – a žal obljub niso izpolnili.

Obljubljeno je bilo redno čiščenje zarasti ob vodotokih, kar se je ob Gradaščici in Malem grabnu po lanskem žledu deloma res opravilo.

Obljubljena je bila izgradnja razbremenilnega kanala 6a od Dolgega mostu na Barje – obljuba ni bila izpolnjena.

Obljubljeno je bilo čiščenje struge in brežin Malega grabna in Gradaščice ter povečanje njihove prevodnosti. Ukrep so izvedli le v manjši meri.

Obljubljena je bila gradnja zadrževalnika Razori, ki pa zaradi geoloških pogojev terena ne bi bil funkcionalen. Še vedno potekajo aktivnosti za izgradnjo nižjega zadrževalnika Razori, vendar iz istih razlogov tudi ta varianta ni sprejemljiva.

Obljubljen je bil tudi zadrževalnik na Glinščici, ki ni bil zgrajen, je pa še vedno aktualen (v pristojnosti MOL).

Obstajajo še drugi načini protipoplavne zaščite JZ dela Ljubljane, a žal zanje pristojni ne želijo niti slišati. Morda  bodo imeli več posluha ob naslednjih poplavah, toda morda bo takrat prepozno.

Več o možnih alternativnih rešitvah protipoplavne zaščite JZ dela Ljubljane pa prihodnjič.


Stanislav Vehar, univ. dipl. inž.




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Dobrova-Polhov Gradec!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Naš časopis
Številka: 452
Izšla: 25.09.2017
Poglej Pdf

Bodite prvi pri oddaji mnenja.