Dan pred volilnim molkom, v petek, 20. marca, je v Kulturnem domu Jakoba Trobca potekal pogovorni večer in predstavitev knjige Igorja Omerze z naslovom Janez Janša – kaplar. Dogodek je moderiral Aleš Hojs. 

Večer je so zaznamovale razprave o zgodovini, politiki in raziskovalnem delu. Omerza je uvodoma predstavil svojo poklicno pot. Deloval je v gospodarstvu, v času osamosvajanja Slovenije je bil v enem pomembnejših podjetjih tistega časa, obenem pa je bil tudi profesor. Kasneje se je posvetil raziskovanju arhivskega gradiva in pisanju knjig, predvsem zaradi ugotovitev, da se zapisi v dokumentih pogosto ne ujemajo z dejanskim ozadjem dogodkov.

Njegovo raziskovalno delo je izjemno sistematično. Po upokojitvi je vsakodnevno več ur preživljal v arhivih, kjer je pregledoval obsežno dokumentacijo, dnevno tudi do 300 strani. Zbrane podatke je fotografiral, urejal, tiskal in kronološko razvrščal. Za knjigo Janez Janša - kaplar je potreboval kar 19 let raziskovanja, pri čemer je poudaril, da je ohranjenih le okoli deset odstotkov gradiva, preostalo pa je bilo uničenega. Skupno ima zbranih več kot 10.000 strani dokumentov, doslej pa je izdal že več kot 30 knjig, med drugim tudi zbirko Velikani Udbe.

V ospredju večera je bila predstavitev knjige Janez Janša - kaplar, ki temelji predvsem na arhivskih dokumentih iz obdobja med letoma 1980 in 1990. Omerza je poudaril, da je približno 90 odstotkov gradiva v knjigi objavljenega prvič. Posebej je izpostavil dogodke iz leta 1985, ko je Janša kot novinar v reviji Mladina razkril vojaške načrte, zaradi česar je bil deležen obtožb s strani JLA. Sledili so politični pritiski, kasneje pa tudi aretacija.

Avtor je podrobno opisal tudi nadzor in sledenje, ki sta ga bila deležna tako Janša kot Dimitrij Rupel. V knjigi so natančno dokumentirani premiki, nadzor in aktivnosti takratnih organov, pri čemer je bil Janša v dokumentih pogosto označen s kodnim imenom Kaplar, ki je imelo po besedah Omerze tudi poniževalni pomen. Poudaril je, da so bila kodna imena v tistem času običajna praksa.

Udeleženci so si ogledali tudi kratek dokumentarni film, ki je prikazal dogajanje ob aretaciji Janše in zaslišanju Omerze. Opisani so bili dogodki, ko so ju sredi noči odpeljali iz stanovanja in zaslišali zaradi domnevnega vojaškega dokumenta. Omerza je bil kasneje izpuščen, Janša pa aretiran 31. maja.

V drugem delu večera je Omerza predstavil tudi svojo novejšo knjigo Komisarka, v kateri piše o Marti Kos. Knjiga obravnava njeno domnevno povezavo z Udbo, pri čemer avtor trdi, da je na podlagi arhivskih dokumentov odkril več dokazov o njenem sodelovanju. Poudaril je, da je bilo veliko dokumentacije uničene, a je kljub temu našel več relevantnih zapisov, ki jih je vključil v knjigo. Po njegovih besedah se Kosova na navedbe ni odzvala.

Po predstavitvi je sledila razprava z obiskovalci, ki so odpirali aktualne teme, povezane s prisluhi, političnim dogajanjem in vplivom zgodovinskih struktur na sodobno družbo. Omerza je med drugim izpostavil, da so bili v času delovanja Udbe pogosto vključeni zelo mladi posamezniki, ki so si na ta način gradili kariero.

Ob zaključku dogodka so bile na voljo knjige Igorja Omerze, obiskovalci pa so se lahko z avtorjem tudi osebno pogovorili. Večer se je zaključil v prijetnem vzdušju ob pogostitvi.

Manca Dolinar