V torek, 17. marca, je v kulturni dvorani na Dobrovi potekal pogovorni večer in predstavitev knjige Gospod Nateg in fenomen RoberTina, ki jo je napisal Bojan Požar. Dogodek je povezovala zgodovinarka Helena Jaklitsch, ki je s tehtnimi vprašanji usmerjala pogovor skozi aktualne družbeno-politične teme. 
Bojan Požar velja za enega najbolj prepoznavnih slovenskih novinarjev, ki ima za sabo več kot 35 let novinarskih izkušenj. V svoji karieri se je uveljavil kot raziskovalni novinar, ki pogosto odpira odmevne politične in družbene teme. Helena Jaklitsch pa je zgodovinarka, publicistka in nekdanja ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki se v javnem prostoru pogosto oglaša z razmisleki o slovenski zgodovini, identiteti in družbenem razvoju.
Pogovorni večer se je začel z razpravo o aktualnih političnih dogodkih zadnjih dni. Požar je izpostavil prisluhe in posnetke, ki so v javnosti sprožili veliko pozornosti. Ob tem je poudaril, da so bili posnetki po njegovem mnenju verodostojni, kar naj bi bilo razvidno že iz samega zvoka in vizualnih elementov. Izpostavil je tudi presenečenje nad tem, kako odprto naj bi se nekateri posamezniki pogovarjali o delovanju pravne države. 
V nadaljevanju se je dotaknil tudi vprašanja morebitnih pravnih postopkov, povezanih z županom Zoranom Jankovićem, ter odvetnico Nina Zidar Klemenčič. Požar je ob tem izpostavil širši kontekst razumevanja demokracije ter poudaril, da po njegovem mnenju Slovenija v primerjavi z Avstrija zelo zaostaja. Pomemben del pogovora je bil namenjen tudi vsebini knjige. Požar je pojasnil, da v začetnem delu knjige obravnava delovanje podjetja Gen-I in vlogo Roberta Goloba pri njegovem razvoju. Ob tem je izpostavil koncept t. i. ''nedotakljivosti'', ki naj bi po njegovem mnenju pomenil blažjo obravnavo v medijih, manjši pritisk organov pregona ter odsotnost resnih posledic za določena dejanja. 
V razpravi je Požar izpostavil tudi delovanje medijev in njihovo vlogo v sodobni družbi. Poudaril je, da tiskani mediji po njegovem mnenju nimajo več takšne moči kot nekoč, medtem ko v ospredje vse bolj stopajo spletni mediji, družbena omrežja in podkasti. Omenil je tudi vpliv predvolilnih oddaj na televiziji POP TV ter naraščajočo priljubljenost podkastov, med drugim tistih, ki jih ustvarja Klemen Selakovič (AIDEA). 
Med pogovorom je Požar spregovoril tudi o svojem delu in novinarski etiki. Poudaril je, da novinarji pogosto delujejo v okviru uredniške politike, ki jo določa lastnik medija. Ob tem je delil osebne izkušnje iz svoje kariere, tudi primere, ko naj bi mu bili ponujeni finančni zneski v zameno za neobjavo določenih zgodb, kar je zavrnil. Izpostavil je tudi, da je bil zaradi svojega dela deležen več kot 50 tožb, pri čemer je izgubil le eno tožbo, pa še ta se ni navezovala na objavljanje lažnih informacij. 
Dotaknil se je tudi političnega zakulisja in različnih zgodb, povezanih z vidnimi akterji slovenske politike, med drugim Tine Gaber in Urške Klakočar Zupančič. Požar je predstavil tudi svoj način dela, ki vključuje vsakodnevno zbiranje informacij, številne sestanke ter sprotno objavljanje novic, saj je po njegovem mnenju hitrost ključnega pomena za ohranjanje ekskluzivnosti. 
Ob koncu dogodka je sledil še sklop vprašanj iz publike, kjer je Požar pojasnil svoj delavnik in dodal, da zelo rad ob sprehodih in večtedenskih pohodih razmišlja o tematikah in sestavi člankov. Pogovorni večer se je zaključil ob neformalnem pogovoru, kulinarični ponudbi ter možnosti nakupa in podpisa knjig Bojana Požarja.

Manca Dolinar