V četrtek, 12. februarja, je v dvorani KUD Dobrova potekala okrogla miza z naslovom Kaj za državljane pomeni učinkovito sodstvo?, ki je bila del cikla pogovornih večerov pred prihajajočimi volitvami. Dogodek je pritegnil številne obiskovalce iz občine in širrše, ki so želeli poglobljen razmislek o stanju sodstva in pomenu pravne države za vsakdanje življenje državljanov. Na okrogli mizi so sodelovali nekdanja sodnica Barbara Zobec, nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec, profesor evropskega prava dr. Matej Avbelj ter moderator,izredni profesor dr. Peter Gregorčič. Razprava je izhajala iz konkretnih življenjskih primerov, s katerimi se državljani srečujejo, ko pride do sporov in konfliktov, ki jih ne morejo rešiti sami. 
Barbara Zobec je izpostavila svoje dolgoletne izkušnje v kazenskem sodstvu, kjer se je v skoraj četrt stoletja kariere srečevala z najtežjimi primeri. Med zahtevnejšimi postopki je omenila tudi odmevne primere, v katerih so bile obremenitve sodnikov izjemne, postopki pa dolgotrajni in organizacijsko zahtevni. Pojasnila je, da daljši postopki pogosto niso posledica malomarnosti, temveč zapletenosti zadev, obsežne dokumentacije in neustrezne organizacije dela. Opozorila je tudi na pretekle reorganizacije sodišč, ki naj bi približale sodstvo ljudem, a so v praksi pogosto povzročile dodatne težave, pomanjkanje kadra ter neučinkovite modele nagrajevanja dela sodnikov. 
Jan Zobec je pojasnil vlogo ustavnega sodišča kot zadnjega varuha človekovih pravic, ko so izčrpana vsa redna pravna sredstva. Poudaril je, da ustavno sodišče v obravnavo sprejme le manjši del ustavnih pritožb, saj gre za izjemno zahteven in skrajni mehanizem varstva pravic. Po njegovih besedah sodišča obstajajo zato, da varujejo posameznika tudi pred državo, če ta svojih obveznosti ne izpolni ustrezno. Ob tem je opozoril, da zaupanje v sodstvo predstavlja temelj pravne države, a se to zaupanje lahko hitro omaje, če postopki delujejo neučinkovito ali netransparentno. 
Matej Avbelj je razpravo umestil v širši družbeni in sistemski kontekst. Izpostavil je, da je sodstvo temeljni podsistem pravne države in da brez zaupanja vanj razpada tudi zaupanje med državljani. Opozoril je, da slovensko sodstvo relativno dobro deluje pri rutinskih in manj zahtevnih primerih, večje težave pa se pojavljajo pri kompleksnih zadevah, kot so primeri korupcije, pranja denarja in organiziranega kriminala. Med ključnimi izzivi je navedel organizacijske, kadrovske in mentalitetne težave ter dejstvo, da se v Sloveniji prepogosto vsak spor avtomatično preusmeri na sodišče, namesto da bi se spodbujalo alternativno reševanje sporov. 
Sogovorniki so se dotaknili tudi politične odgovornosti pri oblikovanju učinkovitega sodnega sistema. Izpostavili so pomen vodstvenih položajev v sodstvu ter nevarnost, če se na ključna mesta imenuje neprimerne ali politično motivirane kadre. Poudarjeno je bilo, da se pravna država ne gradi zgolj s spreminjanjem zakonov, temveč z doslednim spoštovanjem pravil, neodvisnostjo institucij in dolgoročnim zaupanjem v strokovnost sodnikov. Omenjena je bila tudi zaostalost sodstva na področju digitalizacije in uporabe sodobnih tehnologij, kar dodatno upočasnjuje postopke in povečuje administrativna bremena. 
V razpravi z občinstvom so sodelujoči poudarili pomen pravne kulture in aktivnega državljanstva. Pravno argumentiranje in izmenjava mnenj sta bila izpostavljena kot ključna mehanizma za poenotenje prakse in večje razumevanje sodnih odločitev. Opozorili so tudi na vlogo izobraževalnega sistema, ki bi moral spodbujati dialog, kritično mišljenje in razumevanje različnih pogledov. Sogovorniki niso zaznali sistemske korupcije v sodstvu, temveč so izpostavili, da so se v svoji karieri pogosteje srečevali s poskusi vplivanja prek argumentov in mnenj, ne pa s podkupovanjem. 
Dogodka se je udeležil tudi župan občine, g. Jure Dolinar ter nekdanji minister za pravosodje, g. Senko Pličanič. Okrogla miza je pokazala, da učinkovito sodstvo ni le vprašanje zakonodaje, temveč predvsem zaupanja, organizacije, odgovornega vodenja institucij in aktivne vloge državljanov. Razprava je sklenila, da so volitve ključen trenutek, ko lahko državljani sooblikujejo smer razvoja pravne države in njenih institucij.

Manca Dolinar