Marec je mesec, ko še posebej radi pomislimo na mame. Na njihovo toplino, skrb, potrpežljivost in neizmerno moč, s katero vsak dan držijo družino skupaj. Pogosto so prav mame tiste, ki neopazno povezujejo vse niti družinskega življenja. V tokratni Temi meseca predstavljam Magdaleno Tehovnik iz Brezja, ki poleg velike vpetosti v društvene aktivnosti z možem vzgaja kar sedem otrok. Skupaj uspešno krmarijo med živahnim družinskim vsakdanom, številnimi obveznostmi in trenutki, ki delajo družinsko življenje posebno. Magdalena Tehovnik je po poklicu specialna pedagoginja in že 15 let pomaga otrokom na OŠ Preserje pri Radomljah. 21 let je predsednica KUD Dobrova in že več kot 30 let poje v Mešanem pevskem zboru Dobrova. Veliko ji pomenita družina in širše sorodstvo, zato se preko dejavnosti in izletov trudi povezovati celotno sorodstvo. Vsako leto organizira Miklavžev izlet, ki se ga udeleži več kot 40 bližnjih sorodnikov. Kako je videti življenje v tako veliki družini in kaj jih pri tem drži skupaj, razkriva v pogovoru.

Kako se vaš vsakdan razlikuje od vsakdana manjših družin?
Menim, da ni večjih razlik pri vsakdanu glede opravil pri majhni ali veliki družini (razen peka palačink traja dlje časa). Če sta oba starša zaposlena, je delavnik v vsakem primeru kar pester. Je pa zelo pomemben dejavnik, koliko so otroci stari. Ko enkrat »zlezejo« iz osnovnošolskih klopi, zadeve postanejo drugačne. Ne bom rekla lažje, saj veste: Majhni otroci majhne skrbi, veliki …

V veliki družini nikoli ni dolgčas. Kateri so najbolj zabavni ali nepozabni trenutki, ki jih prinaša življenje s sedmimi otroki? 
Vzklik petega ob novici, ko se nam je napovedal še en član: Tooo, ne bom več najmlajši! Ali pa eden prvih stavkov sina, ki ima že od nekdaj rad meso ob navdušenju nad načeto salamo: Ati, ti kal lezaj lamo! V obdobju starševstva, ki šteje že kar 23 let, se tega kar nabere. Vedno radi pogledamo naše stare fotografije in posnetke in se ob njih nasmejimo.

Kateri so največji izzivi, s katerimi se srečujete ob vzgoji, in kako jih premagujete? 
Kako biti pravičen do vseh. Pač ne moreš biti! Otroci so si med seboj zelo različni, različno stari in ravnaš v trenutku, kakor takrat čutiš, da je najbolj prav. Pa seveda usklajevanje med možem in ženo glede vzgoje. To bo očitno ostal izziv še pri vnukih.

Kako usklajujete dneve z vsemi hobiji, prevozi, hrano, izobraževanjem in vsem ostalim? 
Zvečer se zbere vsa družina (zdaj ko so nekateri že večji, pa tisti, ki smo takrat doma) ob molitvi in takrat se tudi pogovorimo, kaj je novega in če je kaj posebnega naslednji dan. Dogovorimo se, kdo bo koga kam peljal in kaj kdo potrebuje. Vedno se trudimo, da združimo poti, če se le da. Odkar imajo starejši že izpit, je logistika precej lažja. Zvečer tudi razmislim, kaj bo naslednji dan za kosilo in to deloma potem že pripravim. Kosilo je ob prihodu domov zato hitro pripravljeno. Kosimo skupaj takrat, ko pride domov mož. Z možem skupaj, še bolj pa sama, spremljava, kakšne zadolžitve imajo otroci v šoli in pri ostalih dejavnostih (skavti, animatorji, godba, gasilci, šport), jih spodbujava, če to potrebujejo, sicer pa jim zaupava, da bodo zmogli sami. Ob vseh dejavnostih starejših petih je najtežje usklajevanje skupnih počitnic. Pa nam tudi to, vsaj delno, še uspeva.

Kako preživite vikende? 
Vikendi so za naju z možem in najmlajša dva bolj umirjen čas, ko se zjutraj malo pocrkljamo, skupaj potem beremo knjige, se igramo, ustvarjamo pa tudi malo pospravljamo, medtem ko ima mladina velikokrat polno drugih dejavnosti. Radi kam gremo, zmeraj raje pa smo kar doma. Ker imamo večje sorodstvo, so med vikendi pogosta tudi praznovanja rojstnih dni in godov. Če se to dogaja pri nas, se najraje zberemo kar v naši letni kuhinji. Zraven imamo otroško igrišče s trampolinom, gugalnico in hišico s toboganom. Otroci so vedno navdušeni tudi nad račkami, goskami in kurami, ki imajo svoj prostor pri nas na vrtu. Poleti postavimo bazen, kar je prijetna popestritev vsakdana. Radi gremo na sprehod v gozd, včasih pa se odpeljemo tudi kam na izlet.

Kaj vas kot družino najbolj povezuje?
Mož je bil svoj čas dejaven skavt in po tej poti so zaenkrat zavili vsi otroci. Vedno z veseljem prisluhneva kakšnim dogodivščinam, spremljava teme dogodkov, pomagava, če to potrebujejo. Lahko rečem, da je to že ena skupna točka. In godba – tudi tisti, ki ne igramo pri godbi, pomagamo pri pripravi dogodkov, se udeležimo izletov. Sodelovanje v župniji tudi – vsak po svojih močeh. Pa izleti. To bo verjetno vedno redkejše, vendar smo vsi skupaj res uživali, ko je šla vsa naša družina lani na Islandijo.

Velika družina ima tudi veliko talentov. Kakšne vse talente razvijate in imate v vaši družni? 
Ne vem, koliko smo res talenti, a s trudom nam nekaj uspeva. Ženski del družine rad prepeva, fantje se pa tudi pridružijo. Božične pesmi ob zimskih večerih so nam vsem pri srcu. Imamo tubista, trobentača, klarinetistko, saksofonistko in tolkalca, ki igrajo pri Godbi Dobrova - Polhov Gradec. Imamo ragbista slovenske reprezentance. Starejša fanta marsikaj zvarita, ena hči obreže drevje, druga nakvačka čudovite živalice iz volne. Doma imamo 3D-printer in laser in tudi že starejši otroci z veseljem izdelajo kakšno stvar, ki jo kdo potrebuje ali pa le za hobi. Če dam vse skupaj, skupaj zmoremo marsikaj. In za to smo hvaležni.

Se pogosto kot celotna družina skupaj kam odpravite? 
Redno gremo skupaj na morje in pozimi smučat za nekaj dni. Izleti vmes so občasni, praznovanja pa kar pogosta. Deset let sem prirejala tudi tabor za svoje otroke in vse nečake, imenoval se je Bezeniški tabor. Na teh taborih se je zvrstilo mnogo različnih delavnic, enkrat smo povabili celo slovensko vojsko (Morda je bil tudi to povod, da so starejši otroci navdušeni nad vojaškim življenjem.). Bratranci in sestrične so se med seboj tako še bolj povezali in se zraven še kaj koristnega naučili. 

Zakaj se odločiti za veliko družino? 
Nikjer drugje otrok ne more dobiti toliko izkušenj življenja v skupnosti kot pa vsakodnevno življenje v veliki družini. Ne bom rekla, da je to lahko (Saj tudi v manjši družini verjetno nihče ne reče, da je tisto lahko?), ampak je pa odlična šola za to, da v življenju lažje greš čez ovire in na vsakem koraku ne vidiš samo krivice. Vsak otrok starše nauči marsičesa in z raznolikostjo, ki jo vsak prinese s seboj, starši mnogo pridobimo (tudi sive lase). Vsak je neprecenljiv in ko koga ni doma, izgleda, kot da jih manjka več.

Manca Dolinar

Foto: M. T.