Marec je mesec, ko še posebej radi pomislimo na mame. Na njihovo toplino, skrb, potrpežljivost in neizmerno moč, s katero vsak dan držijo družino skupaj. Pogosto so prav mame tiste, ki neopazno povezujejo vse niti družinskega življenja. V tokratni Temi meseca predstavljam Magdaleno Tehovnik iz Brezja, ki poleg velike vpetosti v društvene aktivnosti z možem vzgaja kar sedem otrok. Skupaj uspešno krmarijo med živahnim družinskim vsakdanom, številnimi obveznostmi in trenutki, ki delajo družinsko življenje posebno. Magdalena Tehovnik je po poklicu specialna pedagoginja in že 15 let pomaga otrokom na OŠ Preserje pri Radomljah. 21 let je predsednica KUD Dobrova in že več kot 30 let poje v Mešanem pevskem zboru Dobrova. Veliko ji pomenita družina in širše sorodstvo, zato se preko dejavnosti in izletov trudi povezovati celotno sorodstvo. Vsako leto organizira Miklavžev izlet, ki se ga udeleži več kot 40 bližnjih sorodnikov. Kako je videti življenje v tako veliki družini in kaj jih pri tem drži skupaj, razkriva v pogovoru.
Kako se vaš vsakdan
razlikuje od vsakdana manjših družin?
Menim, da ni večjih razlik pri
vsakdanu glede opravil pri majhni ali veliki družini (razen peka palačink traja
dlje časa).
Če sta oba starša zaposlena, je delavnik v vsakem primeru kar pester. Je pa
zelo pomemben dejavnik, koliko so otroci stari. Ko enkrat »zlezejo« iz
osnovnošolskih klopi, zadeve postanejo drugačne. Ne bom rekla lažje, saj veste:
Majhni otroci majhne skrbi, veliki …
V veliki družini
nikoli ni dolgčas. Kateri so najbolj zabavni ali nepozabni trenutki, ki jih
prinaša življenje s sedmimi otroki?
Vzklik petega
ob novici, ko se nam je napovedal še en član: Tooo, ne bom več najmlajši! Ali
pa eden prvih stavkov sina, ki ima že od nekdaj rad meso ob navdušenju nad
načeto salamo: Ati, ti kal lezaj lamo! V obdobju starševstva, ki šteje
že kar 23 let, se tega kar nabere. Vedno radi pogledamo naše stare fotografije
in posnetke in se ob njih nasmejimo.
Kateri so največji
izzivi, s katerimi se srečujete ob vzgoji, in kako jih premagujete?
Kako biti pravičen do vseh. Pač
ne moreš biti! Otroci so si med seboj zelo različni, različno stari in ravnaš v
trenutku, kakor takrat čutiš, da je najbolj prav. Pa seveda usklajevanje med
možem in ženo glede vzgoje. To bo očitno ostal izziv še pri vnukih.
Kako usklajujete
dneve z vsemi hobiji, prevozi, hrano, izobraževanjem in vsem ostalim?
Zvečer se zbere vsa družina
(zdaj ko so nekateri že večji, pa tisti, ki smo takrat doma) ob molitvi in
takrat se tudi pogovorimo, kaj je novega in če je kaj posebnega naslednji dan.
Dogovorimo se, kdo bo koga kam peljal in kaj kdo potrebuje. Vedno se trudimo,
da združimo poti, če se le da. Odkar imajo starejši že izpit, je logistika
precej lažja. Zvečer tudi razmislim, kaj bo naslednji dan za kosilo in to deloma
potem že pripravim. Kosilo je ob prihodu domov zato hitro pripravljeno. Kosimo
skupaj takrat, ko pride domov mož. Z možem skupaj, še bolj pa sama, spremljava,
kakšne zadolžitve imajo otroci v šoli in pri ostalih dejavnostih (skavti,
animatorji, godba, gasilci, šport), jih spodbujava, če to potrebujejo, sicer pa
jim zaupava, da bodo zmogli sami. Ob vseh dejavnostih starejših petih je
najtežje usklajevanje skupnih počitnic. Pa nam tudi to, vsaj delno, še uspeva.
Kako preživite vikende?
Vikendi so za naju z možem in
najmlajša dva bolj umirjen čas, ko se zjutraj malo pocrkljamo, skupaj potem
beremo knjige, se igramo, ustvarjamo pa tudi malo pospravljamo,
medtem ko ima mladina velikokrat polno drugih dejavnosti. Radi kam gremo,
zmeraj raje pa smo kar doma. Ker imamo večje sorodstvo, so med vikendi pogosta
tudi praznovanja rojstnih dni in godov. Če se to dogaja pri nas, se najraje
zberemo kar v naši letni kuhinji. Zraven imamo otroško igrišče s trampolinom,
gugalnico in hišico s toboganom. Otroci so vedno navdušeni tudi nad račkami,
goskami in kurami, ki imajo svoj prostor pri nas na vrtu. Poleti postavimo
bazen, kar je prijetna popestritev vsakdana. Radi gremo na sprehod v gozd,
včasih pa se odpeljemo tudi kam na izlet.
Kaj vas kot družino
najbolj povezuje?
Mož je bil svoj čas dejaven skavt
in po tej poti so zaenkrat zavili vsi otroci. Vedno z veseljem prisluhneva
kakšnim dogodivščinam, spremljava teme dogodkov, pomagava, če to potrebujejo.
Lahko rečem, da je to že ena skupna točka. In godba – tudi tisti, ki ne igramo
pri godbi, pomagamo pri pripravi dogodkov, se udeležimo izletov. Sodelovanje v
župniji tudi – vsak po svojih močeh. Pa izleti. To bo verjetno vedno redkejše,
vendar smo vsi skupaj res uživali, ko je šla vsa naša družina lani na
Islandijo.
Velika družina ima
tudi veliko talentov. Kakšne vse talente razvijate in imate v vaši
družni?
Ne vem, koliko smo res talenti, a
s trudom nam nekaj uspeva. Ženski del družine rad prepeva, fantje se pa tudi
pridružijo. Božične pesmi ob zimskih večerih so nam vsem pri srcu. Imamo
tubista, trobentača, klarinetistko, saksofonistko in tolkalca, ki igrajo pri
Godbi Dobrova - Polhov Gradec. Imamo ragbista slovenske reprezentance. Starejša
fanta marsikaj zvarita, ena hči obreže drevje, druga nakvačka čudovite živalice
iz volne. Doma imamo 3D-printer in laser in tudi že starejši otroci z veseljem
izdelajo kakšno stvar, ki jo kdo potrebuje ali pa le za hobi. Če dam vse
skupaj, skupaj zmoremo marsikaj. In za to smo hvaležni.
Se pogosto kot celotna družina skupaj kam odpravite?
Redno gremo skupaj na morje in
pozimi smučat za nekaj dni. Izleti vmes so občasni, praznovanja pa kar pogosta.
Deset let sem prirejala tudi tabor za svoje otroke in vse nečake, imenoval se
je Bezeniški tabor. Na teh taborih se je zvrstilo mnogo različnih delavnic,
enkrat smo povabili celo slovensko vojsko (Morda je bil tudi to povod, da so starejši
otroci navdušeni nad vojaškim življenjem.). Bratranci in sestrične so se med
seboj tako še bolj povezali in se zraven še kaj koristnega naučili.
Zakaj se odločiti za veliko družino?
Nikjer drugje otrok ne more
dobiti toliko izkušenj življenja v skupnosti kot pa vsakodnevno življenje v
veliki družini. Ne bom rekla, da je to lahko (Saj tudi v manjši družini
verjetno nihče ne reče, da je tisto lahko?), ampak je pa odlična šola za to, da
v življenju lažje greš čez ovire in na vsakem koraku ne vidiš samo krivice.
Vsak otrok starše nauči marsičesa in z raznolikostjo, ki jo vsak prinese s
seboj, starši mnogo pridobimo (tudi sive lase). Vsak je neprecenljiv in ko koga ni doma,
izgleda, kot da jih manjka več.
Manca Dolinar
Foto: M. T.




