Na sedežu medobčinske inšpekcije na Vrhniki mi pojasnijo, da je v skladu z zakonom o cestah (5. členom) tako postavljanje znakov na javni cesti dovoljeno le s strani upravljavca ceste (občina ali DRSC), prav tako je kaznivo ustavljanje in preprečevanje dostopa drugim po javni cesti, pa četudi gre za deloma opuščeno kolovozno cesto. Inšpektorji se v praksi večkrat srečajo s primeri, ko kmetje lokalne kolovoze preprosto zagradijo z električnimi pastirji in pasejo živino, ne glede na to, da pot ni njihova. Javnih poti se namreč ne da priposestvovati, kakor je to po 20 letih možno na zasebnih zemljiščih, ki jih tako dolgo uporabljamo in nam nihče tega ne preprečuje. Enkrat javno je zmeraj javno, in ko prvega res dobro ujeziš, ti z vso pravico pošlje inšpektorja, ki situacijo fotografira, prouči in te lahko oglobi z najmanj 1000 evri (za fizično osebo) oziroma najmanj 4000 evri (za pravno osebo). To velja za vse, ki tako ali drugače zapirajo prehod po javni cesti, četudi gre za navidezno opuščen kolovoz!

Res pa je, da se lahko opuščene javne poti oz. prekinjeni deli nekdanjih poti, ki so v lasti občine (ne velja za zgoraj omenjene gozdne ceste, ki so nujne za spravilo lesa več lastnikov gozda), odkupijo od občine in se uporabljajo za lastne potrebe.

Sicer pa v skladu z uredbo o vožnji v naravnem okolju velja, da kolesarji lahko vozijo po vseh javnih poteh, ki so dovolj široke za dvosledno vozilo, torej kjer je dovolj prostora za srečanje s planinci.

Sebastjan Vehar