V drugi polovici maja smo dobrovski upokojenci obiskali sosednjo Avstrijo. Prvi postanek je bil ob gorenjski avtocesti na kavi. K sosedom smo stopili čez Karavanke, preko mejnega prehoda Korensko sedlo. Že od nekdaj so čez vodile pomembne trgovske poti. Desetletja (v času hladne vojne) je bilo območje na avstrijski strani tajno, zaprto in nedostopno. Avstrija je vzdolž meje med vzhodom in zahodom gradila tajno mrežo utrdb, položajev in ovir. Tudi na Korenskem sedlu. V tamkajšnjem muzeju smo si ogledali originalne utrdbene naprave iz časa hladne vojne, grajene v letih od 1955 do 2005. Ograjeno področje meri 11400 kvadratnih metrov. V rovu sta tudi dve tankovski kupoli CENTURION z 10,5 cm protitankovskima topovoma, vključno z maskirnimi kabinami, objekti za vodenje in poveljevanje, oskrbovalne naprave ter zaklonišča in ostali izložbeni predmeti. Od leta 2005 dalje so razstavljeni vsi orožni sistemi. Na srečo v skupni Evropi niso več uporabni, temveč služijo le še kot razstavni predmeti, da naša skupna zgodovina ne gre v pozabo. Pot smo nadaljevali po dolini reke Zilje v veliko naselje Šmohor blizu Preseškega jezera. Ti kraji so še na zahodu poseljeni s Slovenci. Odpeljali smo se na obrobje naselja, kjer so nam na kmetiji gospoda Alberta predstavili zgodbo o »špehu«, po njihovo »Hemogor spech« ali ziljska slanina. Ogledali smo si tudi vzrejo prašičev, predelavo in sušenje izdelkov. Seveda smo njihove specialitete tudi poskusili in kupili. Odpeljali smo se v slikovito alpsko dolino na višino 950 m do Belega jezera. Tam smo se zadržali na ogledu in ob hladni pijači. Popoldan smo se vrnili na slovensko stran v Kranjsko Goro na pozno kosilo, nato pa pot nadaljevali proti domu.

Za DU Anica Tomšič