Kokoška Rozi, nekateri te še ne poznajo, se jim lahko predstaviš?

Sem kokoška Rozi in k vam sem prišla peš, pošilja pa me Ministrstvo za infrastrukturo. Hodim od šole do šole in otroke spodbujam, da bi čim več hodili in kolesarili. Veste, ko sem bila jaz majhna, sem v šolo kokokorakala peš, v vročini in mrazu, na soncu, v dežju in snegu. In prav lepo sem se imela. Zdaj pa poglejte, kakokoko je danes, starši so postali taksi služba ali kakokoko?  

Kakšne so bile okoliščine nastanka projekta in koliko časa že sodelujete z našo šolo v okviru projekta trajnostne mobilnosti (TM)?

A veste, da smo Slovenci na repu med državami Evropske unije po kazalcih trajnostne mobilnosti? Imamo zelo netrajnosnte navade, vsak v svojem avtomobilu drvi po svoje. Če povem strokovno, promet predstavlja največji vir emisij toplogrednih plinov poleg industrije in največjo grožnjo za podnebne spremembe.  

Na Ministrstvu izvajamo projekte, ki prispevajo k uveljavljanju načel trajnostne mobilnosti. Zavedamo se, da je izobraževanje mladih ključnega pomena, zato smo k sodelovanju povabili tudi vrtce in šole.

Vaša šola, torej Osnovna šola Polhov Gradec, se je v projekt vključila že prvo leto, torej septembra 2019. Nekaj učiteljev se je takoj navdušilo za sodelovanje, do začetka projekta pa so se priključili tudi vsi ostali učitelji s svojimi oddelki, tako da je sodelovala tako lani kot letos cela šola. Bravo!

Kaj je osnovni namen in cilj projekta TM?  

Osnovni namen projekta je spreminjanje potovalnih navad in posledično zmanjševanje motoriziranega prometa v okolici vrtcev in osnovnih šol, zmanjšanje okoljskih obremenitev, spodbujanje gibanja otrok in s tem krepitev njihovega zdravja ter načrtovanje ustrezne infrastrukture za varno pot v šolo. Osnovni cilj trajnostne mobilnosti je zadovoljiti potrebe vseh ljudi po mobilnosti in obenem zmanjšati promet, posledično onesnaževanje, emisije toplogrednih plinov in porabo energije.

Namen enotedenske aktivnosti Gremo peš s Kokoško Rozi pa je, da spodbudi oz. navduši osnovnošolce kot tudi njihove starše in učitelje, da se v šolo ali na popoldanske aktivnosti v tem tednu odpravijo na način trajnostne mobilnosti, to pomeni peš, s kolesom ali javnimi prevoznimi sredstvi. Če zaradi varnosti ne gre drugače, se lahko poslužimo tudi skupne vožnje z avtomobilom. Želimo si, da bi tovrstne načine mobilnosti otroci in njihovi starši uporabili čim večkrat še kasneje. Cilj aktivnosti je povečanje prihodov otrok v šolo na trajnosten način za 7 % glede na izhodiščno vrednost. Naj vam povem, da ste učenci na OŠ Polhov Gradec cilj presegli za približno 5-krat, zelo sem ponosna na vas!

Kako otrokom najlažje predstavimo namen projekta?

Otrokom najlažje predstavimo namen projekta preko igre, preko asociacij ter preko izkustvenega učenja. Mislim, da sem jaz kot kokoška Rozi to odlično opravila. Otroci si bodo za zmeraj zapomnili, da sem jih obiskala čisto prava kokoška Rozi, jih spodbujala pred šolo, da naj hodijo peš ali s kolesom ter jih obiskala po razredih. Tudi moja pesem, ki so jo poslušali 3 dni kot šolski zvonec, jim je šla v uho in so si jo na glas prepevali. Naj vam jo kar zapojem, da boste razumeli:  

Mar mi je zate in za vso Slovenijo,

za ljudi, ki drvijo in sploh ne mislijo,

za mlade in te, ki se vse manj gibljejo,

za vzdihljaje dreves, ki življenja prosijo,

za vzdihljaje dreves, ki življenja prosijo.

No, vidite, namen projekta je odlično povzet v eni kratki pesmici, to pa so dobro ponotranjile tudi najmanjše otroške glavice.

Kako poteka tvoj dan v času projekta TM na naši šoli?

Zjutraj vstanem, se na hitro uredim, oblečem odsevni brezrokavnik, si nadenem še identifikacijsko kartico in pohitim do šole, da pridem tja, še preden pride večina otrok. Potem pa opazujem in štejem promet pred šolo, se pogovarjam z učenci, z otroki iz vrtca in njihovimi starši. Pohvalim tiste, ki prihajajo na trajnosten način, tistim, ki se prav do šolskih vrat pripeljejo z avtom pa malo požugam in jih nagovorim, da vsaj del poti do šole opravijo peš oz. na trajnosten način. Pri vsem tem pa seveda pazim, da kljub direndaju in zmešnjavi, ki nastane pred šolo v jutranji konici, ostanem cela. En dan sem s seboj prinesla še kitaro in sem učence tudi s pesmijo opominjala in spodbujala, da razmišljajo, da se gibljejo in da naj jim bo mar.

Kako ocenjuješ stanje na naših cestah s stališča trajnostne mobilnosti? Ker si v šoli, lahko podaš tudi oceno od ena do pet.

Kako ocenjujem stanje na naših cestah. Hja, ne vem, ne vem. Marsikaj kliče po izboljšavah – šolska pot je na marsikaterem cestnem odseku nevarna. In prav zoprno je učence in njihove starše spodbujati k trajnostni mobilnosti, medtem ko za to niti niso izpolnjeni osnovni pogoji – prehodi za pešce, pločnik, omejevanje hitrosti drvečih voznikov ob šolskih cestah, ustrezna prometna signalizacija … Seveda pa lahko za varnost veliko naredimo tudi sami. Če bomo bolj osveščeni in bomo raje hodili peš, bo na cestah manj avtomobilov in ceste bodo že zato bolj varne.
 

Katere so ključne vsebine s področja trajnostne mobilnosti?

Trajnostna mobilnost je del trajnostnega razvoja, ta pa edini zagotavlja preživetje človeštvu. Gre za to, da ravnamo na način, da naravo oz. naš planet zapustimo našim potomcem takega, kot smo ga prejeli od naših prednikov.  

Ključnega pomena je, da zmanjšamo potovanje z avtomobilom in namesto tega uporabimo bolj trajnostne načine mobilnosti. Zraven pa spada seveda ureditev javnega prevoza in ustrezne infrastrukture.

Kaj bi poudarila kot zelo pomembno pri projektu TM?

Pri projektu je zelo pomembno, da odrasli otrokom prikažemo vsebine na način, ki jim je blizu ter hkrati poskušamo biti sami dober zgled. Pomembno se mi zdi tudi to, da učenci sami spremljajo statistiko prihodov v šolo in tako vidijo, da lahko vsak posamezen učenec spremeni končen rezultat. Torej, da razumejo, da je vsak človek pomemben član družbe in da ima njegovo ravnanje posledice.

Kaj lahko vsak sam prispeva k zmanjšanju izpustov v prometu?  

Na primer, ko načrtujemo dnevne in tedenske aktivnosti, se vprašamo tudi to, kako bomo za potovanje čim manj uporabljali prevoz z avtomobilom. Lahko združimo več opravkov, namesto da se peljemo vsak dan v nekaj kilometrov oddaljeno mesto. Ali pa se dogovorimo za skupno vožnjo v službo, uporabimo javni prevoz. Na krajših razdaljah pa vsekakor uporabimo svoje noge ali kolo. Hvaležno nam bo naše telo kot tudi naš planet!
 

Katere so osnovne ugotovitve analize projekta TM na državni ravni v lanskem šolskem letu?

V lanskem šolskem letu je izvajalo aktivnost 120 osnovnih šol in 112 vrtcev, vključenih je bilo preko 26.000 učencev in 13.600 otrok v vrtcih. Kaj menite, je to veliko ali ne? Analize projekta na državni ravni še nimamo, saj je projekt dvoletni. Vas obvestim, ko izvem kaj več.

Kakšni izzivi so pred nami glede TM?

Izziv predstavlja infrastruktura, ki se bo morala prilagoditi drugačnemu načinu potovanj, da bodo spremembe mogoče. Za začetek je treba poskrbeti za varnost npr. varnost otrok na poti v šolo. Pešci in kolesarji potrebujejo varne pločnike in kolesarske steze.

Drugi večji izziv pa so navade ljudi. Saj veste, navada je železna srajca. Spremeniti svoj način delovanja ni lahko, a vse se da, če se hoče. Zato pa sem začela pri otrocih. Kar se Janezek nauči, to Janez zna.

Kako bi lahko spreminjali navade v prometu in zakaj je to vprašanje enako pomembno kot tehnološki napredek?

Navade ljudi so lahko včasih zelo zakoreninjene, a pomembno je, da se zavedamo, da na njih lahko vplivamo in jih tudi spreminjamo. Na spreminjanje navad v družbi lahko vpliva dobra promocija, torej osveščanje. Tudi samo spreminjanje infrastrukture lahko vpliva na spremembe v delovanju in miselnosti ljudi. Dober primer so mesta, ki so za promet zaprla svoja središča, npr. Ljubljana. V mestu si lahko na več mestih izposodimo kolo, po mestnem središču pa starejše ljudi, ki težko hodijo, prevaža Kavalir. Izven mestnih središč ali celo v bližnjih krajih mora biti dovolj parkirišč ter urejen javni prevoz do mesta. Tako so npr. v Grosupljem odprli garažno hišo, ki je namenjena parkiranju samo tistim voznikom, ki se potem z javnim prevozom odpeljejo v Ljubljano. Nekatere šole zapirajo za promet okolico šole. Gradijo se nove medkrajevne kolesarske poti. Javne površine marsikje ponovno vračamo ljudem in na ulice se vrača življenje, otroški smeh in igra. Vesela sem vsake take dobre novice.
 

Kaj nas na cestah čaka do leta 2050?

Sicer nisem jasnovidka, se mi pa dozdeva, da bodo prišle spremembe, naša Zemlja že glasno kliče po njih. Na cestah je vedno več električnih in hibridnih avtomobilov. Kaj nam bo prinesla znanost in tehnološki napredek, ne vemo. Slišala sem, da trenutno razvijajo letalo, ki pri letu ne bo proizvajalo nobenih emisij. Saj veste, da so letala velik onesnaževalec našega ozračja? To letalo bo za gorivo uporabljalo vodik, kar pomeni, bodo edine emisije vodna para. Vodik bi bil lahko dobra alternativa gorivu tudi za tovornjake in vlake. Bomo videli …

Imaš kot kokoška na cesti težave?

Moram povedati, da odkar so me povabili k sodelovanju pri projektu Trajnostna mobilnost, moje perje ni več tako gosto kot nekdaj. Sicer so me navzoči v prometu lepo sprejeli, samo ves ta prometni stres slabo vpliva na moje počutje.

Kaj bi našim otrokom »položila na srce«, da si zapomnijo?

Želim si, da bi otroci razvili zdrav odnos do okolja, narave, prostora, naravnih virov in soljudi. Zato jim polagam na srce, da živijo z zavedanjem, da smo na tem svetu samo začasno in da moramo naš zelen planet ohraniti za prihodnje rodove. Če želiš spremeniti svet, spremeni sebe in naj ti bo mar!