»Slovenski jezik je tisto, kar mesi naša dejanja, naše hotenje, čustveno in razumsko plat našega bivanja. Ni kulture, ki bi bila brez izražanja človeške misli. In mi jo posredujemo v slovenskem jeziku,« je uvodoma, po slovesno izvedeni slovenski himni, dejala Milka Bokal, urednica druge številke zbornika Domači kraji. V njem avtorji sicer prikrito, a prav tako z veliko ljubeznijo izražajo spoštovanje do svojega maternega jezika in do slovenske kulture. V nadaljevanju je, kot bi na hitro prelistala zbornik, jedrnato in zgoščeno povzela poglavja, med katerimi je poudarila članek dr. Petra Mikše z naslovom Polhograjski puntarji – 500 let od slovenskega kmečkega upora. S posebnim spoštovanjem se je dotaknila članka Vitala Ašiča, ki je zapisal svoje mladostne spomine, ter prispevka Janeza Dolinarja, ki je pisal o svojem očetu, znamenitem rezbarju Ivanu Dolinarju. Spomine na dogodke iz svojega življenja je za zbornik zaupal tudi lani imenovani častni občan Občine Dobrova - Polhov Gradec, Ivan Belec. Na nekoliko drugačen način sta v intervjuju z dr. Barbaro Ivančič Kutin spregovorili Marija Kožuh in Francka Kozjek ter Tončka Sečnik v pogovoru z Uršo Remškar iz sosednje Horjulske doline, v dnevniškem zapisu avtorja Franceta Pečenika pa lahko preberemo spomine iz bivanja v semenišču iz časa tik pred drugo svetovno vojno. Prispevek Cirila Velkovrha prinaša spomine na kardinala dr. Alojza Ambrožiča, pomemben ter zmeraj aktualen in zgovoren pa je intervju s pokojnim akademikom prof. dr. Jožetom Trontljem. Dr. Alojz Demšar, ki je soavtor knjige Dediščina župnije Šentjošt – Ljudje, domačije in znamenitosti, se je zborniku prijazno približal z natančnim povzetkom omenjene knjige. Zbornik vsebuje tudi kroniko Občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2013 Gašperja Tominca, ki nosi posebno dokumentarno vrednost, ter slikovno prilogo; to so fotografije hišnega muzeja Milana Koširja s Črnega Vrha. Ob koncu je urednica izrazila še zahvalo vsem avtorjem, fotografom, vnašalki rokopisov, tiskarni Fabjančič, Turističnemu društvu Polhov Gradec, ki je izdajatelj in založnik zbornika, svojim domačim in vsem, ki so in še bodo segli po zborniku.

Za njo je spregovorila zgodovinarka Jožica Kavčič, ki je sprva opisala razloge in potek prve svetovne vojne ter bojišča, kjer so umirali slovenski oziroma avstro-ogrski vojaki, nato pa prešla k predstavitvi preučevanja rokopisa Gregorja Oblaka, rojenega na Brišah, ki je med junijem 1914 in majem 1918 dnevniško zapisoval življenje v vojni. To ima svoje mesto prav tako na straneh predstavljenega zbornika.

V drugem delu prazničnega večera pa je Dramska skupina Neptun s svojim podmladkom občinstvu zaigrala nekaj utrinkov iz časa prve svetovne vojne. Vsak od gledalcev je v igri lahko prepoznal življenje svojega pradeda in prababice, saj je zgodba prikazovala življenje običajne kmečke družine, kjer je oče moral v vojsko. Izpovedovanje moža in žene v pismih, stiske in tegobe vojakov na bojiščih, odraščanje otrok ob materi in starem očetu so na zgovoren način pokazali, kako kruto, žalostno in strašljivo življenje so morali prestati naši predniki. In Bog ne daj, da se ti časi še kdaj vrnejo.

Nadja Prosen Verbič, foto: NPV