Logo MojaObčina.si
DANES
16°C
4°C
JUTRI
14°C
2°C
Oceni objavo

Dr. Polajner o odnosih v družini

Dr. Bogdan Polajner je pustil močan odtis in vtis prisotnim učiteljem in staršem na dvournem predavanju 11. maja v osnovni šoli Polhov Gradec. Kot profesionalni terapevt je bil l. 1964 rojen v Mariboru, doktoriral je na filozofski fakulteti iz psihologije, uspešno kariero terapevta je nato gradil na Inštitutu za varovanje zdravja in inštitutu Antona Trstenjaka, kjer je bil ustanovitelj in vodja "projekt Človek" za zasvojene z drogami. Od l. 2009 dalje je zaposlen kot direktor centra za poklicno rehabilitacijo, vseskozi pa tudi predava, napisal je tudi več strokovnih del. S partnerko živita v Kopru in skupaj vzgajata dva otroka.
Družino držijo skupaj trije temelji, tri vrste ljubezni: do samega sebe, do partnerja in do otroka. Ljubezen do partnerja je in mora biti posesivna, mora biti izključujoča - moj partner, ki sem se mu predala in on meni. Pika. Ljubezen do otroka je separacijska, da se mu dovoli doživljati ljubezen tudi mimo meja starša, da ima svoj svet in svoje življenje.Ljubezen v pravem odnosu je hrana družine, če pa se neprava ljubezen deli z otrokom - če mama, kar je pogosto, obsipa otroka z vsemi ljubeznimi naenkrat (ker se vzgoji predaja 120 %) - pa ljubezen postaja strup za družino in za otroka!

Otroku bo družina všeč in si jo bo sam želel, če bo staršema skupaj lepo. Otrok ju mora čutiti srečna in ljubljena. Potrebno je, da si znata vzeti čas za svoja veselja, da je na primer mama vsako sredo odsotna za aerobiko, koncert, prijateljice, oče za prijatelje in pivo ali šport v petek. 

Otrok ne sme biti središče nove družine

Ko je po nekaj dneh mala štručka prispela iz porodnišnice, jo praviloma mamice položijo na sredino francoske postelje, atu pa ostane otroška soba... morda enkrat mesečno mama le uboga hormone in se posveti očetu, sicer pa 120 % otroku... Tipična zgodba, ki je žal slovenska družba ne zaznava kot škodljivo, pravzaprav celotna slovanska populacija ne, čeprav pušča otroku slabe posledice! Če mama ne pazi nase in ne na partnerja, le še na otroka (tu je podal predavatelj zanimiv primer pisatelja Ivana Cankarja in njegove pretirano ljubeče mame, ki mu je onemogočila normalne odnose z ženskami celo po njeni smrti), potem se rado zgodi, da zakon razpade, da se partnerja ohladita. 

Največ kar lahko stori oče za svoje otroke je, da ljubi njihovo mamo. Ta napis je bil z velikimi črkami napisan na osnovni šoli, kjer je dr. Bogdan predaval, a ko je ponovno prišel na isto šolo čez nekaj mesecev, napisa ni bilo več... Ravnatelj mu pojasni, da so se oglasile ogorčene mamice samohranilke, ki se jim je zdel stavek neprimeren, kar kaže na to, da je njihova slaba izkušnja z moškimi postala moteča; namesto da bi iskale novo zvezo, so raje začele zanikati moške. S tem so ovrgle sebi in svojemu otroku možnost za popolno družino in otroštvo!

Usklajenost staršev
Pri vzgoji otrok, predvsem pubertetnikov, je zelo pomembna usklajenost staršev pri vsaj desetih opravilih, ki ji  otrok opravlja: čiščenje, kopanje, ura spanja... Ne sme biti dvojne vzgoje, sicer bomo vzgojili domačega manipulatorja.

Odnos staršev do samih sebe
Samoorgazmičnost je izraz, ki označuje radost doživljanja nečesa... Mama ima na primer čut za klasično glasbo in mora si vsak teden privoščiti koncert. Ata leti v hrib že navsezgodaj, vsako soboto. Nič zato, če so drobna veselja različna, starša morata imeti vsaj nekaj poleg same spolnosti, kar jima je v užitek.

 

Otrok in delovne navade
Delovne navade so obratno sorazmerne otrokovi razvajenosti. Več razvajanja in pozornosti pomeni manj delovnih navad, pa tudi več depresij in malodušja pri otroku, o čemer smo imeli v OŠ predavanje pred dvema letoma. Otrok moj, me imaš res rad? Daj nesi smeti in opravi kaj namesto mene... Otrok že takoj po vstopu v osnovno šolo lahko pokaže svoje spoštovanje in ljubezen z dejanji in ne le besedami, oz. s  tem, da spoštuje besede in voljo staršev.


Usposabljanje za samostojnost
Nikar čuvati otroka pretirano, naj gre v trgovino pri osmih letih, naj gre čez cesto sam, naj doživi izkušnjo sam, sicer jo bo v pretirani obliki kasneje. Starši padejo v past prekritega varovanja. V dobi pubertete taki starši v šoli krivijo učitelje za učencev neuspeh, se sklicujejo na zakonodajo, odvetnike, celo televizijo bi poklicali. Nasprotno, ozaveščena zdrava mama otroku svetuje, da naj raje pošteno razloži učiteljici svoje neznanje in jo prosi za naslednji termin ustnega izpraševanja.


Dva moška kot starša?
Nad tem vprašanjem - enega od staršev - je predavatelj, ki nas je ves čas držal v pozornosti s številnimi duhovitimi primeri iz prakse, izrazil svoj ne. Čeprav naj bi raziskave kazale, da otrok istospolnih staršev naj ne bi bil bolj nagnjen k temu tudi sam, dvomi, da se lahko otrok toliko nauči in prejme enako kvaliteto kot v heteroseksualni družini. Predavatelj je sam sebe označil za staromodnega, a hkrati poudaril, da ni specialist za to področje. Pove pa primer o metadonski terapiji, ki se izvaja tudi v Sloveniji, ko zasvojencem dajejo drogo na legalen način (Dr. Bogdan je vrhunski strokovnjak pri delu z zasvojenimi). Tuji predavatelj jim je razlagal, da se statistično potrjeno tako ustvarja nevarne kriminalce, kajti odvisniki brez pomoči države pač hirajo na ulici in zmorejo kvečjemu tatvine torbic, medtem ko z metadonom oskrbovani odvisniki so pri močeh in resna grožnja in pravi kriminalci, ki izigravajo sistem tako in drugače.


Kako naj svetuje staršem, ko sta sta dva otroka skregana?
Dr. Bogdan svetuje, naj starš stori to kar je prav, naj ne drži z nobenim od otrok, ampak pravično razsodi ne glede na kratkoročne posledice.

 

Sebastjan Vehar

Oglejte si tudi