Zapis o slovesu našega ravnatelja g. Viljema Kovačiča v penzijo pričenjamo na način, ki je bil tudi njemu blizu – z mislijo znanega ali pa tudi malo manj znanega misleca. In naslovno misel je izrekel petošolec, ko mu je bilo zastavljeno vprašanje, katere barve bi bil ravnatelj, če bi bil barva.
In res je, po dvajsetih letih ravnateljevanja, čeprav so mu nekateri napovedovali, da ne bo zdržal niti tri mesece, se je v srca številnih učencev, s katerimi se je srečeval na šolskih hodnikih, v razredih, v njemu tako ljubi športni dvorani, na ekskurzijah itd. zapisal z zlatimi črkami; enako pa velja tudi za številne delavce šole, ki jih je kot odličen vodja vodil, jim svetoval, jih bodril, se z njimi smejal, jim posredoval prenekatero življenjsko izkušnjo, imel vedno odprta vrata svoje pisarne za taka in drugačna vprašanja ...
Na zadnji šolski dan pred božično-novoletnimi počitnicami so se učenci na prav poseben, domiseln, iskriv, zabaven, humoren, oseben, situaciji, v kateri se nahajamo, prilagojen način poslovili. Ravnatelj je obiskal prav vsak razred, v vsakem razredu so učenci zanj nekaj pripravili, on pa je učence v vsakem razredu tudi nagovoril in jim zaželel vse dobro.
Učenci so mu med drugim peli, plesali, preizkusiti se je moral v izzivih, ki so jih zanj pripravili učenci, naša akrobatska skupina je pripravila poseben nastop, na koncu pa so se na igrišču za šolo zbrali vsi učenci in delavci šole, kjer so ga na novo življenjsko pot pospremili zvoki Godbe Dobrova-Polhov Gradec. Bilo je izredno lepo, intimno in ganljivo.
Tudi na tem mestu se ravnatelju zahvaljujemo za vso prijaznost, nasvete, spodbude ter ga pospremimo v novo življenjsko obdobje z željama sedmošolke, ki mu je zaželela, da bi ostal vesel, srečen in da ne bi pozabil na našo šolo ter šestošolca, ki mu je zaželel, čimbolj zdravo prehranjevanje, da ne bo samo sedel pred televizijo, da bo bral knjige in ”športal”.

Kolektiv OŠ Dobrova