Logo MojaObčina.si
JUTRI
18°C
8°C
SOB.
25°C
7°C
Oceni objavo

Občni zbor Lovske družine Dobrova 2014

Pepelnična sreda, 5. marca, je bila primeren dan za vnovično letno srečanje članov lovske družine. Žal se nam nikoli ne uspe srečati v polnem številu, saj nekatere že mučijo bolezni, nekateri imajo druge opravičljive razloge za izostanek, nekateri pa nam na skupščino raje pošljejo kakšno bolj ali manj slano pisanje. A kljub vsemu ta naša srečanja zadnja leta potekajo delavno, družabno in v dobrem duhu.
Resda je občni zbor delovni sestanek, ki ga zaključimo družabno, a to ne pomeni, da se prej ne posvetimo resno delu, ki ga je treba opraviti. Tako je ob napovedani uri starešina pozval k tišini v dvorani pr' Anžic na Topolu in odprl sejo. Po običaju smo izvolili delovno predsedstvo z njim na čelu in začeli z delom.

Najprej smo se z minuto tišine poklonili spominu na našega člana Doreta, ki je žal le dobro desetletje užival v čarih lovskega življenja in tovarištva ter nas prerano zapustil. Če obstajajo večna lovišča, nas bo tam zagotovo počakal na kakšni klopci in s svojo FN ob strani.

Že pred sejo sem slišal kar nekaj pohval iz ust naših lovcev, ki so bili zadovoljni, da smo vsi, bodisi po elektronski ali običajni pošti bodisi prek objave na naši spletni strani, dobili potrebno gradivo. Tako smo bili že vsi seznanjeni s poročili naših organov, katerih nismo več dolgočasno brali in poslušali, temveč le pozvali k pripombam, ki pa jih ni bilo. To točko dnevnega reda smo torej dokončali zelo hitro, zato nam je ostalo več časa za druge.

Med njimi je bila tudi pritožba enega od članov, ki se ni strinjal z izrekom disciplinske komisije zaradi očitane kršitve. Ker je to pri tem članu že običaj, tako kršitve kot pritožbe ter grožnje z odvetnikom in sodiščem, se je med člani pojavilo razburjenje in zahteve po izključitvi. Normalno je, da ljudje v svoji sredini težko trpijo nekoga, ki si popolnoma drugače kot drugi razlaga red, ki naj bi veljal za vse. Normalno je tudi, da se med vsemi enakimi častni človek osebno pojavi in razloži svoj pogled na zadevo in vzroke za nasprotovanje sklepu komisije. Žal v tem primeru ni tako in le stežka so razsodnejši člani prepričali tiste bolj srborite, da se tako preprosto, mimo točno določenih pravil ne sme ukrepati. Ob tem dogodku sem pomislil, da bi pravzaprav vsi člani društva morali poznati interne akte in zakonodajo, ki zadeva naše delovanje. V tem primeru bi bilo manj možnosti za napačne odločitve in predloge, ki so milo rečeno nesprejemljivi.

Ko smo to neprijetno točko odrinili na stran, smo se lotili naslednjih, prijetnejših. Tajnik Franci nam je prebral vlogo za sprejem v lovsko družino našega novega pripravnika, ki se je tudi osebno predstavil. Soglasno smo se odločili, da njegov sprejem potrdimo.

Določen del našega članstva pridno nabira lepa leta lovskega udejstvovanja, za kar jim pripada tudi priznanje za dolgoletno članstvo v lovski organizaciji. Videti je bilo, da marsikateri od njih tega ni pričakoval in da so bili vsi veseli te pozornosti starešine, ki jim je podelil plakete in lične značke divjega petelina. Med dobitniki so bili tudi štirje, ki osebno niso mogli biti prisotni, in tako se jim bodo priznanja izročila ob naslednji priložnosti.

Dobitniki letošnjih priznanj so:

Marjan TERBEŽNIK – priznanje za 60 let članstva
Stanislav KRANJC – priznanje za 50 let članstva
Janez RIHAR – priznanje za 50 let članstva
Ludvik VELKAVRH – priznanje za 50 let članstva
Zvonimir TUŠAK – priznanje za 50 let članstva
Tone VELKAVRH – priznanje za 50 let članstva                     
Ivan SETNIKAR – priznanje za 40 let članstva
Franc LESKOVŠEK – priznanje za 40 let članstva
Jože SETNIKAR – priznanje za 40 let članstva
Vito  ŠULIGOJ – priznanje za 40 let članstva   
Ivan FURLAN – priznanje za 40 let članstva  
Edo RIHAR – priznanje za 40 let članstva 

Ker bo naslednje leto za naše društvo volilno leto, smo izvolili še kandidacijsko komisijo, vodenje te pa zaupali Albertu, ki je že prejšnji mandat vestno izpeljal zaupano nalogo.

Tako je prišel tudi čas, ko smo delo odrinili na kraj in se posvetili druženju in gostiji. Tisti edini, ki vedno prihaja na zbor pozneje, ko je delo večinoma mimo, očitno le zaradi jedače in pijače, je tudi letos prispel dovolj zgodaj, da mu ni bilo treba lačen oditi domov.

Žlahtna kapljica in primerna večerja sta razvezali jezike in kar nekaj hudomušnosti se nam je napletlo ta večer. Tisti, ki smo si ga nedolžno privoščili, naj ne zameri, saj se bomo še dolgo z nasmeškom spominjali tega večera.

Pa hvala za sladico!

Oglejte si tudi