Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
7°C
SOB.
23°C
7°C
Oceni objavo

Ob kulturnem prazniku o pesnikih

Polhov Gradec, 7. februar – Dramska skupina Neptun je na predvečer slovenskega kulturnega praznika pripravila prireditev, na kateri so se spomnili Župančiča, Gradnika, Kosovela in Prešerna ter njihovih pesnitev in življenjskih drobtinic. Uvod pa je bil namenjen domačim krajem, tretji številki zbornika občine Dobrova - Polhov Gradec.
Utrinki in pogledi na domače naravne lepote, ki jih je v pesnitev zajel Milan Košir, tokrat pa svojevrstno prebral Marko Jesenovec, so uvodoma spomnili na eno večjih bogastev tu živečih. Na izredno bogastvo jezika je nadalje opomnila urednica zbornika Naši kraji Milka Bokal. V predstavitvi tretje številke zbornika Naši kraji je nekaj več besed namenila duhu slovenskega jezika in ga med drugim povzela po akademiku Alojziju Gradniku, ki ga je opredelil z izrazom duh resnice, saj je to jezik, ki ne prihaja iz salonov, niti ne iz grofovskih stanovanj, pač pa iz kmečkih ust, iz zemlje, in je ohranil neko svojo temeljno pristnost. Da ga je moč občutiti tudi v člankih zbornika, katerega izhodišče je tokrat narava, naši gozdovi, je dejala, in preletela vseh devetnajst avtorjev prispevkov: dr. Mitja Zupančič piše o gozdovih, dr. Nada Praprotnik o 180-letnici odkritja blagajevke, Primož Bizjan obravnava ptiče, Vid Klančar strokovno opisuje župnijsko cerkev sv. Janeza Evangelista v Šentjoštu, Ksenija Pišljar svoj zapis namenja zgodovini šolstva na Dobrovi, Barbara Ivančič Kutin objavlja intervju s polhograjsko učiteljico Nadjo Lili Založnik, dnevnik vojnega ujetnika Franca Pečenika dopolni še zgodba Jožeta Marolta o konjih. Zbornik zajema še spomin na Jožico Kavčič in sestavek ob odprtju razstave fotografij Cirila Velkovrha na Dobrovi, pojasnilo nastanka dobrovskega vrha izpod peresa Janeza Dolinarja, Milan Košir tokrat piše o predmetih iz svoje bogate etnološke zbirke, Gašper Tominec pa je tokrat prispeval kronikalni popis dogodkov v občini Dobrova - Polhov Gradec v letih 2014 in 2015. Naši domači kraji se razkrivajo tudi v pesmih, ki so jih prispevali Primož Bizjan, Marjan Malovrh, Božidar Pahor, Alojz Tome, Katarina Tominec in Milan Košir. V uvodnem delu je predstavljena monografija o Dobrovi, ki je izšla ob 300-letnici dobrovske božje poti.

Nato je roko besedi podala pesem, ki jo je kronala slovenska himna. Venček prvih se je spletal okrog pesnitev Otona Župančiča, temu se je pridružil venček Kosovelovih in nazadnje še z burjo navdahnjenih pesnitev Alojzija Gradnika. Tehnologija sodobnega časa je bila vpletena v različne pristope, ki se jih je Dramsko društvo Neptun tokrat poslužilo, z namenom da bi občinstvu na nekoliko inovativnejši način približalo dela naštetih avtorjev. S filmi in fotografijami, ki so jim podlago dajali sporočilni zvočni posnetki, so zbrani spoznali tudi rojstne hiše, vasi in bistvene utrinke življenj pesnikov. Dinamiko vsebine na platnu pa je vsake toliko razburkala v živo odpeta ali odigrana točka igralcev, otrok in izurjenih članov. Letošnja kulturna prireditev je bila po mnenju mnogih nekaj drugačnega. Upam si pomisliti celo, da bi se znala kosati z letošnjo državno prireditvijo ob slovenskem kulturnem prazniku. A raje zadržim komentar zase in si le še želim tovrstnih prireditev čimveč, tudi na lokalnem odru.

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv

Oglejte si tudi