V prosti paši je okoli deset glav govedi, ducat kokoši, ki so prav tako v zeleni paši, pa redijo z namenom pridobivanja (certificirano) ekoloških jajc; ta so na pogled bolj živorumena. Zelo zanimivo je, da so krave tu na paši celo leto; tudi pozimi, ko je naneslo pol metra snega, so gazile naokrog! Le kadar se katera teli, jo dajo v hlev, sicer pa imajo krave pozimi svoj nadstrešek in dovolj krme, in tako kljub mrazu ne zbolevajo. Redijo tudi staro, avtohtono pasmo pujskov po imenu krškopoljska in seveda tudi ti prosto letajo naokrog, kar je pogoj za ekološko rejo. 

Ekologija se ne konča na kmetiji

Ko je domača žival zrela za zakol, naj bo to govedo ali piščanec, veljajo posebni postopki, ki se izvajajo ločeno od preostalih zakolov, in tudi meso se ločeno shranjuje v hladilnici, dva dni pred zakolom pa mora Romana obvestiti kontrolno organizacijo, ki zakolu v klavnici prisostvuje, kar seveda ni brezplačno. Ko je peljala ducat piščancev v zakol v perutninarstvo Pivka, so morali ustaviti celo linijo ter opraviti zakol in kosanje njene perutnine, zunaj pa je čakalo 20.000 običajnih piščancev … Poseben postopek velja tudi pri prodaji ekološke zelenjave; če jo želimo prodajati v trgovinah, se ne sme kontaminirati z običajno, škropljeno zelenjavo in mora biti pakirana. Za eno kmetijo je pakiranje kar zajeten zalogaj, saj zahteva vsaj stroja za tiskanje in pakiranje. Zato Romana svežo zelenjavo prodaja veletrgovcem, kot so Kalček, Zabojček in DG, ki poskrbijo za pakiranje in distribucijo v trgovine, zasebne prodajalne ali supermarkete. Predvsem radič in solato redno prodajajo v Sparu in Mercatorju. Seveda pa veliko pridelkov prodajo neposredno gospodinjstvom, a le po predhodnem naročilu (tel. 031 810 802, romana.jarc@gmail.com, www.nasvojizemlji.si). Zahvala gre vsej družini, saj tudi oba otroka, osnovnošolca Aljaž in Matija, rada pomagata pri kmečkih opravilih, mož pa je kot glava družine v letošnji dolgi zimi izdelal stroj za polaganje folije, ki zadržuje vlago v zemlji in preprečuje rast plevela, pripomoček za ročno sajenje sadik na folijo in še nekaj drobnarij.

Učimo se vse življenje

Ker ekološka kmetija zahteva več znanja od klasične, pa tudi ker sta lastnika začela uvajati permakulturni vrt, rada obiskujeta izobraževalne tečaje; Robert trenutno ob sobotah obiskuje tečaje biodinamike, medtem ko Romana prodaja na viški sobotni tržnici. Nad permakulturo sta se zelo navdušila po obisku ekološke domačije Seppa Holzerja na avstrijskem Koroškem (njun gostitelj je izdal knjigo Holzerjeva permakultura, ki je v Sloveniji izšla pri založbi Amalietti & Amalietti). Ko sem si pri Romani in Robertu knjigo izposojal v branje, sta poudarila, kako pri nas zanemarjamo pomen zemljanke. Ta se vkoplje v breg in nato ponuja zatočišče domačim živalim, saj se v njej tudi pozimi ne shladi tako kot v hlevu, poleti pa služi kot hladno skladišče pridelkov. Opozorila sta tudi na koristi gomilaste grede iz dračja, v kateri skozi zimo nastaja zelo kakovosten humus.

Med vegetarijanci pa tudi drugimi zdravimi prehranjevalci je zelo priljubljen napitek smuti (izvorno: smoothie). Na kmetiji Jarc to pijačo pripravljajo iz sveže listne zelenjave, iz listja repe in kolerabe ("kar smo včasih prašičem metali"), z dodatkom mladega žita, pa jabolka (za boljši okus), medu ali kosmičev. Na viški tržnici tega sicer ni mogoče kupiti; žal je preveč dela z birokracijo, saj ta dejavnost zahteva posebne pogoje in kuhinjo.

Na kmetiji imajo tudi pravi permakulturni vrt, kjer maline, jabolka topaz in žita uspevajo v sožitju, da se posevki dopolnjujejo, pa seveda najbolj pripomore gomilasta greda.

Sebastjan Vehar