Dom žal ne predstavlja tiste prave planinske postojanke, vendar nam je vseeno ponujal tisto, kar smo najbolj potrebovali – prostor za igro, prehrano in toplo posteljo. Tabora se je udeležilo 14 otrok, spremljali pa smo jih trije spremljevalci: Stane, Simona in Špela.

Že ob prihodu v dom nas je sprejelo toplo sonce, lepa okolica in prijazno osebje doma. Nastanitev po sobah smo hitro opravili in se nato podali do jezera, kjer smo najpogumnejši v njem namočili noge. Bilo je kar osvežilno. Po večerji smo zakurili taborni ogenj in se ob njem pogovorili o načrtih za naslednja dneva.

V soboto zjutraj smo se odpravili na razgledno vzpetino Peč, ki se dviga 720 metrov nad morjem. Deležni smo bili res lepega pogleda na Bohinjsko jezero in njegovo bližnjo okolico. Ker smo bili zelo pridni, nam je naš vodnik Stane že pred kosilom dovolil pojesti kepico sladoleda. Popoldne smo se podali še do Ukanca, po vrnitvi pa smo na travnatih površinah okolice doma igrali različne igre. V nedeljo zjutraj nas je pričakalo bolj kislo vreme, vendar nismo obupali in smo se odpravili na lov za spominki ter seveda še na eno kepico sladoleda. Izvedli smo še uro planinske vzgoje, pri čemer smo se seznanili z obvezno opremo v gorah. Sledila je razglasitev najlepše pospravljenih sob, najuspešnejših pri nabiranju dračja za taborni ogenj in zmagovalcev turnirja v hoji s hoduljami. Imeli smo še kosilo, in že je prišel čas vrnitve domov.

Dneva, ki smo ju preživeli v osrčju bohinjskih gora, sta minila hitro, zabavno in tudi poučno. Verjamem, da se ju bomo vsi udeleženci še nekaj časa z veseljem spominjali.

P. S.: več fotografskih utrinkov s tabora si lahko ogledate na spletni strani PD Blagajana.

Mentorica planinske skupine: Simona Planinc