Koncert je bil že drugo leto organiziran pod okriljem TD Polhov Gradec in je dodobra napolnil dvorano. Občinstvo je rade volje sodelovalo s pevci, jim ploskalo in jih tudi na koncu z dolgim aplavzom privabilo nazaj v zelo segreto vzdušje. V dveh urah so predstavili klasične dalmatinske uspešnice in tudi svojo novo zgoščenko Marineta, kar je sicer ime plaže v obalnem mestu Makarska. Odmor med koncertom je bil tako idealna priložnost za nakup zgoščenke, pa tudi za debato, pokušino »kuhančka« in drugih pijač v preddverju dvorane. Po koncertu pa smo se družili še naprej in pesem se je vedno znova razlegala tudi v mali dvorani, brez ozvočenja, a s še več srčnosti.  

Duhovit in, kot sam pravi, »malo čuden« je bil Gregor Čuden, ki je povezoval dogajanje na odru in hkrati dodatno razgrel publiko s šalami na račun Dalmacije: »Dalmatinec pelje po plaži na povodcu svojega osla in si poje: Dalmatinac sam …  I-ja, i-ja, mu odgovarja osel.«

Pogovor razkrije tradicijo

Pogovoru za Naš časopis se je z veseljem odzval Nikša Gilić kot najstarejši član klape Srdela. In ne le to, Nikša, ki nastopa kot bas pevec, je edini član, ki vztraja vse od prvotne sestave klape, vsi drugi člani so se že zamenjali, saj je klapa Srdela najstarejša stalno delujoča hrvaška skupina, ki poje vse od prvega Omiškega festivala daljnega leta 1967, torej 47 let! Kot zanimivost, na odru je igral na tamburico tudi njegov sin. In njihov glas seže dejansko v deveto vas – nastopali so v polovici evropskih držav pa tudi v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Nikša pa ima na Slovenijo dosti spominov, saj je pred upokojitvijo 24 let delal v Dalmaciji kot zastopnik slovenskih pohištvenih podjetij Meblo in Lipa Ajdovščina. Pravi, da v Sloveniji nastopajo že sedmo leto po vrsti, in sicer na povabilo viškega Antonovega doma, no, drugič in ne zadnjič pa so bili dan pred viškim nastopom gostje naše občine.

In še anekdota, ki se je spomni iz mladih let ... Njegov oče in stric sta si služila kruh kot prevoznika in sta med svetovnima vojnama v ljubljanski tovarni naročila kamion na osnovi Magirusa. Vse lepo in prav, a na vratih je bil v imenu podjetja oziroma lastnika kar trikrat napačno napisan trdi namesto mehki č, zato pravi, da na strešico v svojem priimku ni občutljiv. Da ima smisel za humor, pa pove tale domislica: »Rusi kažu, da su slali psa na mjesec … mi ga imamo svaki dan na Suncu …« Res je, vročine Dalmaciji ne manjka in nekaj sonca je ob srčnem nastopu klape Srdela prineslo tudi v našo občino!

Sebastjan Vehar