Prvo presenečenje je to, da Lojze ni le prava brada od človeka, ampak tudi gospod z obrazom in idejami, ki ni izkoristil priložnosti za brezplačno kosilo. Naročil je res minimalno in še to z mislimi na svojega štirinožnega pajdaša, s katerim kolovrati po svetu. Njun cilj je vsak dan center Ljubljane, kjer prodaja revijo Kralji ulice in dobi s tem nekaj dodatnih cekinov. Polovico od evra, kolikor stane posamezni izvod. Z evropskimi sredstvi podprt projekt, pri katerem brezdomci ponujajo svojo revijo na obiskanih mestih, da njemu kot prodajalcu polovico vrednosti izvoda. Na voljo pa ima tudi tople obroke, malice. Kot sam pravi, ne prodaja revije toliko zaradi denarja, bolj zaradi družbe, saj ima denarja dovolj, 400 evrov pokojnine mesečno mu zadošča. Še ena lepa gesta, da živi svobodno in ustvarjalno ... ustvarjalno kot upokojenec?

Zdaj pa novo presenečenje s strani gospoda Lojza ... Pred desetletji je že napisal članek za revijo Naša komuna na temo urejanja hudournikov v polhograjski dolini, saj mu je ta tema blizu, tu je doma, pove ponosno. Ko ga poslušam, sledim njegovim iskrivim in duhovitim idejam, za hip pozabim na njegovo vizualno neurejenost in strgana oblačila, slabo higieno. Njegov um je bister in iskriv ... Prosi me za list papirja in v nekaj minutah nariše dve različici, dve idejni rešitvi za preprečitev poplav Gradaščice! Morda res malo utopični ideji, v stilu Julesa Verna in njegovega potovanja v središče zemlje, pa vendar ... Prva rešitev bi bila po njegovem mnenju izgradnja obvodnih kanalov, ki bi ob hudih nalivih prevzeli del vode iz struge in jo vodili naokrog 3 kilometre, vmes bi na ravnini uredil še zajezeno jezero, primerno za kopanje, nato pa bi se nižje voda vrnila nazaj v strugo. S tem bi razbremenili glavno strugo, a bi po mojem mnenju ta razbremenitev pomagala le nekaj ur, potem pa bi se napolnil tudi obvodni betonski kanal in bi s tem poplave nižje v dolini le prestavili za nekaj ur. To nalogo časovnega zamika opravljajo že pred skoraj 100 leti zgrajeni betonski zadrževalniki s kvadratno luknjo v spodnjem delu in zagotavljajo reden pretok v normalnem obdobju, v času poplav pa se z večjo količino vode zapolni celoten jez. V praksi ne delujejo, saj so polni peska in taki vode ne morejo zadrževati. Jih je pa veliko, v vseh grabnih nad Polhovim Gradcem. Lojzetova najbolj "frišna" ideja, ki ni naletela na zanimanje, pa je namenjena strugi Gradaščice v spodnjem delu, v Ljubljani, na jezu, kjer bi moralo biti velikansko vodno kolo v vodoravni legi. Deroča voda bi to kolo poganjala kot črpalko, da bi potem voda hkrati tekla še nazaj na tak prisilni pogon.

Kralji ulice

Društvo za pomoč brezdomcem Kralji ulice je samostojna nevladna humanitarna organizacija, ustanovljena leta 2005. Časopis Kralji ulice je prvi brezdomski časopis o brezdomstvu in sorodnih socialnih vprašanjih v Sloveniji. Gre za ulični oziroma cestni časopis, ki se predvsem po načinu prodaje, polovico prejme brezdomec, ki prodaja, a tudi po vsebini razlikuje od tistih, ki jih je moč kupiti v trafikah. Dnevni center Kralji ulice deluje od julija 2006, za obiskovalce in obiskovalke je odprt vsak delavnik med 10. in 12. ter 14. in 16. uro, ob sobotah pa od 10. do 12. ure. Preostali čas se v dnevnem centru odvijajo ostale dejavnosti (sestanki, delavnice, individualno delo, uredniško delo itd.). V dnevnem centru se obiskovalci lahko pogrejejo, poklepetajo, pojedo zajtrk, se pogovorijo s strokovnimi delavkami ter prostovoljci, igrajo družabne igre, berejo časopise in knjige, ki so na voljo v knjižnici podarjenih knjig. Obiskovalcem so na voljo tudi računalnik, internet in telefon ter dostop do najrazličnejših informacij. V garderobi podarjenih oblačil in obutve se lahko preoblečejo. Zanimivo je pa tudi tole: tistim, ki imajo prekrške in jih ne morejo odplačati (predvsem gre za kršitve zakona o javnem redu in miru), nudijo možnost, da v okviru društva opravljajo dela v splošno korist in s tem odslužijo svojo kazen, podpirajo in pomagajo jim pri pisanju ugovorov ter prošenj za družbeno koristna dela.

Sebastjan Vehar