Logo MojaObčina.si
DANES
24°C
12°C
JUTRI
26°C
9°C
Oceni objavo

Osnove temeljnih postopkov oživljanja ob srčnem zastoju pri odraslem

Osnove temeljnih postopkov oživljanja ob srčnem zastoju pri odraslem

 

V junijskem prispevku smo vas seznanili s prepoznavanjem in ukrepi ob srčnem infarktu in možganski kapi, ki med vsemi boleznimi srca in ožilja povzročita največ smrti ali dolgotrajne prizadetosti posameznika. Pri odraslih je srčni infarkt najpogostejši vzrok srčnega zastoja. Osnovni ukrep pri osebi, pri kateri je prišlo do zastoja srca, je izvajanje temeljnih postopkov oživljanja (skrajšano jim rečemo TPO).

 

Kaj je srčni zastoj?

Srčni zastoj je stanje, kjer se srce popolnoma ustavi in ne opravlja več svoje osnovne funkcije črpanja krvi po telesu. Organom zaradi tega začne kmalu primanjkovati kisika in hranil, zato pričnejo odmirati. Med vsemi organi so na pomanjkanje kisika najbolj občutljivi možgani. Možganske celice začnejo odmirati že po nekaj minutah brez kisika, po približno desetih minutah od nastopa srčnega zastoja pa so možnosti, da bo oseba srčni zastoj preživela brez dolgotrajnih posledic, praktično nične, če ne izvajamo temeljnih postopkov oživljanja (TPO). Vsako minuto od začetka srčnega zastoja se brez učinkovitega izvajanja TPO naše možnosti preživetja znižajo za približno 10 %. Zgodnja prepoznava srčnega zastoja in hitro ukrepanje sta zato bistvenega pomena za uspešen izid oživljanja. Brez učinkovite prve pomoči tistih, ki so srčnemu zastoju priča, so praviloma neuspešni tudi kasnejši ukrepi v bolnišnici in je dolgoročni izid oživljanja praviloma slab. Priče srčnega zastoja so običajno laiki in ne zdravstveno osebje. V Sloveniji se v povprečju dnevno zgodijo štirje primeri srčnega zastoja. Največ primerov se zgodi v domačem okolju, zato obstaja velika verjetnost, da bomo morali TPO izvajati na družinskih članih, prijateljih ali sodelavcih.

 

Kako prepoznati srčni zastoj in kako pristopiti?

Na srčni zastoj pomislimo vedno, ko se oseba pred nami nenadoma zgrudi ali naletimo na osebo, ki ne daje znakov življenja. Za očividca je to zelo stresna situacija. Da bi ostali karseda mirni in učinkovito ukrepali, je koristno, da se držimo kratice »VODDO«, ki nas vodi čez zaporedje TPO.

·         Varnost – naša varnost, varnost ponesrečenca in morebitnih očividcev je na prvem mestu. Dokler varnost ni zagotovljena, do žrtve ne pristopamo. Nevarnost je lahko očitna (npr. prometna cesta, podivjan pes) ali bolj prikrita (npr. zastrupitev s plinom).

·         Odzivnost – ko smo zagotovili varen pristop, preverimo odzivnost. To storimo tako, da pokleknemo ob osebi, jo rahlo stresemo za ramena in glasno ogovorimo (npr. »Gospod/gospa, ali ste v redu?«).

·         Dihalna pot in Dihanje – če se oseba ne odziva, sprostimo dihalno pot tako, da zvrnemo glavo in dvignemo brado ter v takšnem položaju 10 sekund ocenjujemo dihanje. Pri tem se sklonimo tik nad usta osebe, pogled pa usmerimo proti prsnemu košu. Ob tem opazujemo gibanje prsnega koša, občutimo zrak pri dihanju in poslušamo zvok dihanja:

-          če je oseba neodzivna, vendar diha, pomeni, da je nezavestna -  takšno osebo  namestimo v stabilni bočni položaj in jo nadziramo do prihoda reševalcev

-          če pri osebi, ki je neodzivna, ne zaznamo dihanja, pokličemo 112 in nadaljujemo s postopki TPO

·         Obtok – tipanje utripa laikom ni potrebno, saj ni dovolj zanesljivo.

 

Ko smo s pomočjo zaporedja postopkov »VODDO« ugotovili ali posumili, da je oseba doživela srčni zastoj:

- pokličemo številko 112; to lahko storimo sami s pomočjo prostoročnega telefoniranja, še bolje pa je, da to stori drug očividec

- pričnemo s TPO, prav tako lahko nekoga pošljemo po polavtomatski zunanji defibrilator (AED)

- če smo sami osebe s srčnim zastojem ne zapuščamo, temveč do prihoda pomoči izvajamo TPO

 

Temeljni postopki oživljanja (TPO)

TPO so sestavljeni iz stisov prsnega koša in umetnih vpihov. S stisi prsnega koša nadomeščamo funkcijo srca in z vsakim stisom poženemo kri po telesu, z umetnimi vpihi pa v pljuča vpihnemo zrak. Razmerje med stisi in vpihi je 30 : 2 (začnemo s 30 stisi, čemur sledita 2 vpiha). To ponavljamo vse dokler oseba ne začne kazati znakov življenja, do prihoda reševalcev ali dokler nismo povsem izmučeni. Stise prsnega koša izvajamo v sredini prsnega koša na spodnji polovici prsnice. Peto dlani naše dominantne roke položimo na prsnico, drugo dlan položimo preko prve in prepletemo prste rok. Globina stisa naj bo 5-6 cm (tretjina prsnega koša), stiskamo s hitrostjo 100-120/min. Ves čas morajo biti naše dlani v stiku s prsnim košem, prav tako pa moramo biti pozorni, da omogočimo popoln razteg prsnega koša po stisu, tako se bo srce lahko ponovno napolnilo s krvjo. Pri stisih morajo biti naši komolci iztegnjeni, izvajamo jih s silo celega telesa, ne le rok, saj jih bomo tako lahko izvajali dlje. Ključno je, da se izogibamo vsem nepotrebnim prekinitvam stisov prsnega koša. Vsak trenutek, ko stisov ne izvajamo, možgani ne dobivajo kisika in hranil. Stisom sledita dva umetna vpiha, ki ju izvedemo tako, da ponovno sprostimo dihalno pot – s prsti roke, ki jo imamo na čelu, zatesnimo nosnici, nato pa s svojimi usti objamemo usta ponesrečenca in enakomerno vpihujemo eno sekundo – toliko, da se prsni koš dvigne. Če imamo zadržke pred dajanjem umetnih vpihov, potem izvajamo samo stise prsnega koša neprekinjeno do prihoda reševalcev. Če je očividcev srčnega zastoja več svetujemo, da se redno (na 2 minuti) zamenjajo pri izvajanju stisov prsnega koša, saj kvaliteta stisov s časom izvajanja TPO pada.

 

Uporaba AED (AED - avtomatski eksterni (zunanji) defibrilator)

Če nam je v času izvajanja stisov prsnega koša in umetnih vpihov drug očividec prinesel AED, ga uporabimo. Sledimo govornim navodilom naprave, ki so posneta v slovenščini in nam pomagajo ter nas vodijo čez celoten postopek oživljanja. Najprej ga vključimo, kar storimo tako, da odpremo pokrov ali pritisnemo gumb za vklop. V napravi najdemo plastični ovitek, v katerem sta dve samolepilni elektrodi. Odpremo ovitek, elektrodi odlepimo od plastične podloge in ju nalepimo neposredno na kožo prsnega koša. Zaželjeno je, da je koža, kamor namestimo elektrodi suha in neporaščena. Položaj elektrod je označen na ovitku ali na elektrodah – eno namestimo pod desno ključnico, drugo pa pod levo pazduho v višini prsne bradavice, tako se srce nahaja med obema elektrodama. Med nameščanjem elektrod naj druga oseba še vedno izvaja stise prsnega koša. Ko so elektrode nalepljene, bo naprava to zaznala in pričela z oceno srčnega ritma, ter nas na to opozorila, zato mora oseba, ki je elektrodi nameščala, ves čas poslušati navodila AED. Pomembno je, da med oceno srčnega ritma prenehamo s stisi prsnega koša. Takrat se osebe ne sme dotikati nihče, da ne bi zmotili naprave pri oceni srčnega ritma. AED bo na podlagi svoje ocene (odvisno od vrste motnje srčnega ritma) priporočil električni sunek, ali pa ne. Če bo električni sunek (defibrilacija) priporočen, se bo naprava začela polniti, utripati bo pričel gumb, s pritiskom katerega bomo sprožili električni sunek. V trenutku sprožitve električnega sunka je AED lahko nevaren tudi za reševalca, zato je pomembno, da se pred pritiskom na gumb prepričamo, da se nihče, vključno z nami, ne dotika ponesrečenca. Pred pritiskom na gumb pogledamo ponesrečenca od glave do pet, da se ga nihče ne dotika in vse očividce dodatno opozorimo z glasnim vzklikom »Vsi stran, defibriliram!«. Nato pritisnemo utripajoči gumb za električni sunek. Po izvedeni defibrilaciji sledimo govornim navodilom naprave in nadaljujemo s TPO. Naprava je programirana tako, da bo vsaki 2 minuti ponovno ocenila srčni ritem, zato je pomembno, da jo tudi med oživljanjem poslušamo in sledimo govornim navodilom.

 

Prikaz temeljnih postopkov oživljanja z AED si lahko ogledate TUKAJ.

 

Poznavanje temeljnih postopkov oživljanja (TPO) je ključno za vsakogar od nas, saj z njimi lahko rešimo življenje osebi,  pri kateri je prišlo do srčnega zastoja. Znanje o TPO je potrebno obnavljati, zato izkoristite obnovitvene tečaje, kadar jih organizirajo strokovne službe v vašem kraju. 

 

vir posnetka TPO: Projekt Za življenje! Ljubljana, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani

 

vir naslovne fotografije:   Vir fotografije je:  Perkins GD, Handley AJ, Koster RW, Castrén M, Smyth MA, et al.; Adult basic life support and automated external defibrillation section Collaborators. European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation 2015: Section 2. Adult basic life support and automated external defibrillation. Resuscitation. 2015 Oct;95:81-99)

 

 

Anže Vindišar, dr. med, specializant interne medicine

Oddelek za intenzivno interno medicino

Splošna bolnišnica Celje

 

Slika  SEQ Slika \* ARABIC 1: Preverjanje odzivnosti

Slika  SEQ Slika \* ARABIC 2: Preverjanje dihanja

Slika  SEQ Slika \* ARABIC 3: Stisi prsnega koša

Slika  SEQ Slika \* ARABIC 4: Umetni vpihi

Slika  SEQ Slika \* ARABIC 5: Položaj elektrod AED

Slika  SEQ Slika \* ARABIC 6: Stisi prsnega koša med lepljenjem elektrod AED

Slika  SEQ Slika \* ARABIC 7: "Vsi stran, defibriliram!"

 Vir slik: Smernice za oživljanje 2015 Evropskega reanimacijskega sveta [Elektronski vir] : slovenska izdaja / [avtorji angleškega izvirnika Koenraad G. Monsieurs ... [et al.] ; avtorji slovenske izdaje Primož Gradišek ... [et al.] ; uredniki Primož Gradišek, Mojca Grošelj Grenc, Alenka Strdin Košir]. - El. knjiga. - Ljubljana : Slovensko združenje za urgentno medicino, 2015

 

Oglejte si tudi