Kako bi se predstavili? Kakšna je vaša dosedanja poklicna pot, kakšno je vaše delo in kakšni so vaši hobiji?

Matjaž Ocepek: Sem Matjaž Ocepek in sem kolesar. Že več kot deset let vse poti opravim s kolesom. Taka odločitev izhaja iz moje predanosti trajnostnemu načinu življenja. Po izobrazbi sem namreč univerzitetni diplomirani biolog. Svojo poklicno pot sem začel na univerzi, nato sem kot nadomestni učitelj matematike na naši osnovni šoli odkril svojo strast do poučevanja. Zdaj učim tiste, ki to potrebujejo.

Peter Črnilogar: Večino svoje delovne dobe sem deloval in še delujem v mednarodnih podjetjih. Svojo poklicno pot sem začel kot strojni inženir v investicijskem oddelku. Med delom sem diplomiral na ekonomski fakulteti. Nadaljeval sem na področju nabave, vodil sem finance, potem sem se zaposlil v prodaji, kjer delujem še danes. Rad imam kolektivne športe, rekreativno igram dvoranski hokej, kolesarim, rad hodim, najraje v gozdu, rad urejam okolico naše hiše, berem, zanima me zgodovina.

Boštjan Zakrajšek: Sem Boštjan Zakrajšek, neodvisni kandidat, ki s podporo skupine volivcev kandidiram za župana Borovnice. Sem rojen Borovničan in kot tak poznam vas, vaše potrebe, želje in pričakovanja. Zato sem s skupino občanov, s katerimi imamo iste poglede na razvoj občine ustanovil Neodvisno listo ZA razvoj Borovnice. Omenjena lista se bo tako kot jaz zavzemala za dobrine, ki bodo v dobro VSEM prebivalcem Borovnice. Skoraj 25 let sem zaposlen v URSIKS, Ministrstvu za Pravosodje kot višji pravosodni policist-operativni vodja. Moji hobiji so šah, od športa vsakega nekaj, pred časom sem si kupil tudi starodobno vozilo.

Kako ste vpeti v kraj? V katerih organizacijah delujete, kakšne so vaše “lokalne reference”?

Matjaž Ocepek: Delovanje v društvih mi je v zibelko položil oče. Sem predsednik ZB NOB Borovnica. Znotraj KD Borovnica vodim odraslo in otroško gledališko skupino, s katero sem izvedel dobro obiskane cirkuške dneve. Že tri sklice sem občinski svetnik in dobro poznam naš kraj.

Peter Črnilogar: Bil sem občinski svetnik v treh občinskih svetih, predsednik Nadzornega odbora občine Borovnica, predsednik in član več občinskih komisij, predsednik in član nadzornega sveta KPV Vrhnika. Sem član izvršnega odbora TVD Partizan, bil sem član zgodovinskega društva, skratka rad imam družbo in sem rad med ljudmi.

Boštjan Zakrajšek: Sem predsednik Šahovskega kluba Borovnica in tajnik Društva dolanskih fantov in deklet. Moja referenca naj bi bila dobra organizacija in vodenje.

Katere osebnostne lastnosti so vaša prednost da boste dober župan?

Matjaž Ocepek: Znam poslušati in sem povezovalen. En sam človek ne more narediti skoraj nič.

Peter Črnilogar: Sem velik zagovornik dialoga, sodelovanja in spoštovanja sočloveka, ne glede na kakršnokoli pripadnost. Vsekakor pa bi kot župan strmel k povezovanju in iskanju dobrih idej ter rešitev pomembnih za celo občino. Verjamem, da sem nekonflikten in potrpežljiv sogovornik, znam biti tudi trmast in zahteven, ko je to potrebno.

Boštjan Zakrajšek: Sem povezovalen, strokoven in odločen. Uporabljam ustrezno komunikacijo in dialog. Pošten dogovor in stisk roke mi pomenita skoraj več kot podpis na pogodbi.

Kako bi ocenili dva mandata in delo predhodnika Bojana Čebelo? Kaj bi pohvalili? Menite, da se občina projektov loteva po primernem vrstnem redu?

Matjaž Ocepek: Mandata županovanja gospoda Čebele nista bila slaba. Ocenjujem pa, da je prepogosto ravnal samovoljno, zato smo danes soočeni z nedokončanimi projekti (npr. knjižnica), ki jih je treba nujno sanirati in zaključiti.

Peter Črnilogar: Dokončana je bila čistilna naprava in parkirišče P+R. Dobro je zastavljen projekt rezervnega vodnega vira in začelo se je urejanje poslovne cone Struge. Sicer pa občina potrebuje dolgoročno vizijo razvoja, iz katere bodo izhajali prioritetni projekti. To bi morala biti rdeča nit razvoja kraja ne glede na to, kdo vodi občino.

Boštjan Zakrajšek: Z delom bivšega župana nisem zadovoljen. Ocenjujem, da so neizpolnjene obljube, ki jih je pred 8 leti zapisal na svoj predvolilni plakat, bile bolj vaba za volivce in njihove glasove. Kljub različnim pogledom bi pohvalil najin korekten odnos drug do drugega. Občina se projektov loteva prepočasi in včasih tudi ne po vrstnem redu. Nesmiselno je položiti asfalt in ga čez mesec rezati, da se pod njega položijo cevi za vodo, elektriko ali kaj drugega. Nastane dvojno delo in seveda dvojni stroški.

Naštejte pet večjih projektov, ki jih želite kot župan uresničiti.

Matjaž Ocepek: To so ureditev knjižnice, vodovod Koti z navezavo na vodohram Breg, ureditev prostorov in pogojev za mladinsko dejavnost, rešitev poplavne ogroženosti in rešitev prostorske stiske šole.

Peter Črnilogar: Na prvo mesto bi postavil projekt protipoplavne zaščite za katere imamo odobreno sofinanciranje v višini 3,5 mio evrov. Pomembno je nadaljevanje izgradnje vodovoda v Kotih. Projekt knjižnice bo dokončan tekom leta 2023, pozornost bo namenjena nadaljnji rekonstrukciji osnovne šole, ki poka po šivih. Izdelan bo projekt umestitve športnega objekta v bližini osnovne šole in izdelane bodo idejne zasnove za revitalizacijo vaškega jedra.

Boštjan Zakrajšek: Ureditev prometne infrastrukture, posodobitev borovniškega vodovoda, preselitev knjižnice, širitev vrtca, izgradnja brvi čez Borovniščico, izgradnja sončne elektrarne.

Kako boste spodbujali ugodno gospodarsko in podjetniško okolje v Borovnici?

Matjaž Ocepek: Predvsem moramo poskrbeti za prometno dostopnost ter jasno izpostavljati prednosti in možnosti, ki jih ponuja poslovanje v Borovnici. Lokalne podjetnike bomo povezali v Borovniški poslovni klub.

Peter Črnilogar: Za obrtno cono Struge smo sprejeli OPPN konec leta 2021. Nadaljnji razvoj cone bo potrebno dogovarjati skupaj z vsemi lastniki v coni. Na voljo je še nekaj območij za razvoj obrtnih con, vendar je njihova širitev vprašljiva zaradi območja Natura 2000. Vsekakor bomo spodbujali vsebine, ki se navezujejo na uporabo trajnostnih virov in aktivnosti povezane s trajnostnim turizmom.

Boštjan Zakrajšek: Če hočemo konkurirati ostalim občinam in privabiti kapital v Borovnico, se mora obrtno podjetniška cona začeti širiti ven iz centra Borovnice na nove, cenovno ugodne komunalno opremljene površine. Tako bi v Borovnico privabili marsikaterega podjetnika, da bi (npr. kot v Logatcu), odprl svojo dejavnost v naši občini, jo s svojo ponudbo obogatil in poleg plačila finančnih obveznosti občini ponudil tudi delovna mesta. Osnovni pogoj za to pa ostaja za promet in pešce ureditev varne regionalne ceste!

Kakšna je vaša vizija za največji turistični dogodek pri nas, dan/praznik/festival borovnic?

Matjaž Ocepek: Letos smo dobili sposobnega organizatorja, ponuditi mu je treba štiriletno sodelovanje, da dobimo trdno osnovo prireditve. Verjamem, da se bodo tako, kot so letos sodelovali folkloristi z uspešnim festivalom, pridružila še druga društva, ki bodo v festivalu videla svojo priložnost.

Peter Črnilogar: Dan borovnic postaja vedno bolj pomemben turistični dogodek. V letošnjem letu so nas obiskale folklorne skupine iz bližnje okolice kot tudi sosednje Hrvaške. To so dobri obeti, da bo prireditev že v naslednjem letu obogatena z dodatnimi vsebinami. Pričakujemo sodelovanje kulturnega društva, pridelovalcev borovnic, lokalnih ansamblov in turističnih kmetij, športnih društev, da ta dogodek postane še bolj prepoznaven lokalno kot tudi širše.

Boštjan Zakrajšek: Naj Dan borovnic ostane prvenstveno Dan borovnic in ne nekakšen sejem, na katerem najdemo vse, od ponudnikov z indijsko hrano do prodajalcev motorjev… Mogoče bi bilo dobro razmisliti, da bi Dan borovnic bil tako kot nekoč izveden v dveh dnevih. Vsekakor bom prisluhnil željam in predlogom pridelovalcev borovnic in se pri organizaciji prireditve ravnal po njihovih nasvetih. Naj bo njihovo trdo delo v nasadih na Dnevu borovnic poplačano z dobro prodajo.

Kako bi izboljšali položaj mladih v Borovnici? Kaj bi jim radi ponudili?

Matjaž Ocepek: Z obnovitvijo občinskih prostorov, kjer je bila MKD Arterija. Ta prostor bomo pod določenimi pogoji dali v uporabo registriranemu mladinskemu društvu, ki se ukvarja tudi z osnovnošolci. Želim spodbuditi ustanovitev občinskega mladinskega sveta, ki naj vodi dejavnosti za mladino.

Peter Črnilogar: V reševanje tega vprašanja želimo pritegniti predvsem mlade, naj oni povedo kaj želijo. Športna infrastruktura že pokriva del aktivnosti, se pa globoko strinjam, da mladi potrebujejo svoj prostor za druženje. Občina ima v lasti objekt, v katerem je že delovalo Mladinsko društvo ARTerija in ima v lasti staro pošto, ki pretežno sameva. V obeh objektih lahko uredimo prostore do te mere, da bodo notri lahko prireditve in različni dogodki. Odskočno desko bomo mladim torej ponudili, saj si želimo njihovega udejstvovanja.

Boštjan Zakrajšek: Da bi izboljšali položaj mladih v Borovnici, predvsem njihovo družabno življenje, ni dovolj, da jim občina da nekaj finančnih sredstev in nek prostor, kjer se bodo nekaj časa sestajali. Potrebno je pripraviti temeljni dokument, ki bi bil osnova za nadaljnje sistemsko in dolgoročno načrtovanje politike mladih v občini Borovnica. Pred pripravo tega dokumenta je potrebno smiselno preučiti realno situacijo med mladimi, dobiti od njih povratne informacije o tem, česa si želijo, kaj pogrešajo, katero področje je dobro urejeno in kje so še rezerve. Zato bi za njih pripravil anketo, katere odgovori bi služili kot smernice občini, kako naj mladim stopi naproti.

Se strinjate s tezo, da je Borovnica postala “spalno naselje” in kako bi poživili in popestrili dogajanje?

Matjaž Ocepek: Raje kot slabšalno oznako “spalno naselje” bi stanje opisal, da mnogi, ki delajo v glavnem mestu, spoznavajo prednosti mirnega bivanja v varnem okolju z dobro povezavo do centra. Novi prebivalci se vključujejo preko otrok. Zato potrebujemo več dejavnosti za otroke in ljudi vseh starosti.

Peter Črnilogar: Opažam, da se stvari spreminjajo na bolje. Novo stanovanjsko naselje vneslo v kraj novo živahno dinamiko, veliko mladih družin se je priselilo. V programu naše liste smo si zadali vizijo, da bomo uredili in oživili staro vaško jedro ter centru kraja vdihnili življenje. Vsekakor so društva središče kulturnega dogajanja in športnega udejstvovanja v lokalni skupnosti, zato jim bomo zagotovili višje, vendar namensko financiranje.

Boštjan Zakrajšek: Da Borovnica počasi postaja spalno naselje se dejansko vidi ob petkih in sobotah, kjer je center Borovnice popolnoma prazen. Z akcijami, prireditvami in s pomočjo društev moramo zainteresirati vse občane, da sodelujejo, da se zanimajo in obiščejo dogodek, ki bi potekal v centru Borovnice. Idej je veliko. Npr. predstavitev in pokušina kav vrhniške pražarne, vrhniške pivovarne in njihovih piv, kino na prostem, glasbeni nastopi posameznikov ali skupin borovniških glasbenikov, lutkovne predstave za otroke, vožnje s konjsko vprego, ogled gasilskih vozil PGD Borovnica, pokušina izdelkov in dobrot izpod rok društva DPŽ Ajda … Naj taka prireditev traja urico, dve ali pa cel dan, samo da je in da se dogaja.

Ali Borovnica po vašem mnenju potrebuje kulturni dom in športni center?

Matjaž Ocepek: Seveda. Vendar si moramo postaviti vrstni red. Sam dajem prednost kulturnemu domu, ker je kulturna dejavnost veliko bolj prostorsko podhranjena kot šport.

Peter Črnilogar: To smo v naši svetniški skupini predlagali na občinskem svetu že tekom tega mandata, vendar so se tu naši pogledi in pogledi prejšnjega župana razhajali. Pripravili bomo projektno dokumentacijo in kandidirali za državna ali evropska sredstva. To so zahtevne investicije, kjer brez dodatne finančne pomoči ne gre. Vendar ponavljam še enkrat, za sredstva lahko kandidiraš samo z dobro pripravljenim projektom. Samo želje niso dovolj.

Boštjan Zakrajšek: Da. Vendar se zadeve ne smemo lotiti velikopotezno. Potrebno je razmisliti, kje bo vsak od objektov stal, bo to ena zgradba ali dve, kaj se od objekta pričakuje, za kakšne namene je zgrajen, bo dovolj parkirišč za obiskovalce, itd. Pred tem je potrebno narediti popolno finančno konstrukcijo projekta, da ne bi prihajalo do zapletov, kot so npr. nastali pri nakupu trgovine Jurček za namen knjižnice.

Kakšna bo po vašem mnenju Borovnica čez 10 let?

Matjaž Ocepek: Borovnica bo čez 10 let ena od najbolj prijetnih občin za bivanje. Prometno bo dobro povezana s središči, urejeno bo imela komunalno in družbeno infrastrukturo ter živahno družbeno življenje.

Peter Črnilogar: Borovnico vidim čez deset let kot urejeno občino, ki ima dobro urejeno infrastrukturo v vseh delih občine, kjer staro vaško jedro živi in imajo mladi svoj prostor za druženje. Šola, vrtec, športna, kulturna in gasilska društva delujejo v primernih prostorih, občanke in občani pa se udejstvujejo v dejavnostih, ki so jim blizu. Skratka, Borovnica bo kraj kjer je prijetno živeti in kjer se krajani dobro in varno počutijo.

Boštjan Zakrajšek: Da je občina lahko v prihodnosti uspešna, moramo že danes razmišljati, kaj bomo delali in imeli čez deset let. Že danes moramo pripravljati projekte, ki jih bomo lahko čez nekaj let prijavili na nek razpis in uspešno pridobili evropska, državna in druga sredstva. Zato Borovnico čez 10 let vidim kot kraj, prijeten za bivanje, kjer bo urejena infrastruktura, varne sprehajalne in kolesarske poti, kraj razbremenjen težkega prometa, kraj v katerem ni ostrega dialoga in delitve na naše in vaše, temveč kot kraj, kjer vsi delamo za skupen razvoj in napredek. Naj postane Borovnica čez 10 let kraj, kjer bo vsak dobrodošel, toplo sprejet ter kraj, kjer se bo lepo in dobro živelo.

Vprašanja za županske kandidate sem pripravil Rok Mihevc.