Brezovica
Cerknica
Vrhnika
Slovenj Gradec
Sam sem se v kolono postavil nekaj čez pol peto uro zjutraj, pa je bilo pred mano že približno sto čakajočih. Okoli pete ure zjutraj je bila kolona že precej daljša, mnogi so prišli s prenosnimi sedeži in toplimi napitki, pripravljeni na večurno čakanje. Čutiti je bilo veliko nejevolje, zgražanja in ogorčenja. »Človek pri zdravi pameti ostaja brez komentarja, na žalost je to proces, ki traja v naši politični deželi, skregani sami s seboj, že več kot 30 let in je bilo jasno povedano, da bo prišlo do kolapsa. Tako v zdravstvenem sistemu kot v izobraževalnem, to je le ena od slik. Bojim se, da bo slabše, tole je sramotno in nedostojno do človeka, ki živi v socialni državi, če to sploh še smo,« je razburjeno komentirala ena od čakajočih.
Na pobudo Našega časopisa so se čez dan le oglasili tudi na občinski upravi in zapisali: »Ker predpisi ZZZS ne omogočajo, da bi se dosedanji pacienti dr. Žagar avtomatsko prenesli na novo družinsko zdravnico, se je danes od najbolj zgodnih ur na Mejačevi ulici in Ulici bratov Mivšek vila dolga vrsta čakajočih na vpis. Pomembno je, da so bili danes do 12.ure vpisani vsi čakajoči pri novi zdravnici. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vodstvu Zdravstvenega doma Vrhnika in ostalim zaposlenim, ki so omogočili hiter vpis. Pomankanje družinskih zdravnikov v Sloveniji je velik problem in zato gre še dodatna zahvala vodstvu Zdravstvenega doma Vrhnika, da je bilo nadomeščanje za odhajajočo dr. Žagar pravočasno načrtovana in zagotovljena. Ne glede na srečen razplet današnjega dne bo ostal grenak priokus, ki kaže na globje težave v zdravstvu, za katere bo potrebno nemudoma začeti iskati rešitve na državnem nivoju.«
A kljub nejevolji vse skupaj ni minilo brez svetlejših trenutkov. Dolgo čakanje se je za marsikoga spremenilo v pravo družabno srečanje, sokrajani, ki se niso videli že leta, so si segali v roke, izmenjevali novice in obujali spomine, nekateri so med pogovorom celo sklenili kakšen posel, poštarji pa bi lahko kar tam opravili svoje delo in razdelili pošto za skoraj polovico kraja. Vzdušju je šlo na roko tudi vreme, nebo je ostalo suho, okoli sedme ure zjutraj so bila polna vsa parkirišča v okolici, tako je bila celo motena dostava bližnjega Mercatorja. Kolona, ki je segala do skoraj polovice Nove vasi, pa je bila tako dolga, da so, če samo malce pretiravamo, čakajoči pod zavetjem edinega ostalega stebra nehote simulirali skorajšnjo dolžino našega nekdanjega viadukta.
Ko sem se sam le vpisal v sistem, pa sem pri odhodu s prizorišča srečal še prvega župana Borovnice Andreja Ocepka, ki je ob pogledu na prizor spomnil, da so podobno kolono na istem mestu nazadnje videli leta 1956. Takrat so si domačini na udarniški akciji na pobudo prvega zdravnika v Borovnici dr. Petrovčiča, drug za drugim podajali opeke s kupa ostankov porušenega viadukta in to za gradnjo prav borovniškega zdravstvenega doma, ki je te dni polnil naslovnice tudi vseh večjih medijev.
Rok Mihevc
