Pet skupin našega vrtca se je tematike lotilo razširjeno, a hkrati s skupno rdečo nitjo, povezati staro in mlado v besedi, glasbi in plesu. Osredotočili smo se na pripovedi naših staršev in starih staršev. Obiskale so nas babice pa tudi mamice (tam kjer babice niso mogle priti) in nam povedale, kakšno je bilo življenje včasih. Prebrale so nam tudi slovenske ljudske pravljice.
Veliko smo se pogovarjali tudi ob knjigi Cvetke Sokolov: Bilo je nekoč na deželi in iz nje črpali vprašanja za obiskovalce. Veliko smo se pogovarjali o običajih in navadah iz preteklosti in ugotavljali, da so se nekateri običaji/navade še ohranile, kar nekaj pa jih je zamrlo. Pripravili smo si čutne poti iz naravnih materialov in po igralnici hodili bosi, tako kot v starih časih. Primerjali smo obutev, oblačila včasih in danes (po fotografijah, ki smo jih našli na spletu). Seznanili smo se z opravili, za katere so bili včasih zadolženi otroci. Zavrteli smo časi in robkali in ličkali koruzo. Ker ne gre za dejavnost, ki poteka vsak dan, sta bili vztrajnost in volja izjemni. Opravilo je bilo otrokom zelo všeč, čeprav so nekateri zaradi vztrajnosti dobili čisto prave žulje.
Peli smo ljudske pesmice, ki so jih babice pele, medtem ko so pasle krave, se naučili ljudske izštevanke iz zbirke Enci benci, risali s svinčnikom, ogljem, s palico v pesek, se igrali ristanc, metanje kamenčkov, se igrali z naravnim materialom (vejice, lubje, deščice, plesali enostavne ljudske plese Potujemo v Rakitnco, Bela lilija, …).
Pogovarjali smo se tudi o hrani nekoč in danes, o dobrinah, ki jih lahko kupimo danes in tistih, ki so jih včasih ljudje sami pridelali doma. Obiskali smo ekološko kmetijo, ki skrbi za samooskrbo po principu permakulture in biodinamike. Gospod Slavko Turšič nam je razkazal njivo, sadovnjak in rastlinjak, nam pripravil degustacijo domačih jedi in izdelkov (domače marmelade, kruh, keksi, suhe slive, hruške, jabolčni sok, jabolčni kis …) in nam predstavil, kako postati samooskrben, kot so bili včasih samooskrbni na deželi. Ker nam je vrtčevski sadovnjak podaril bogato letino jabolk, smo hiteli s pobiranjem jabolk in si skuhali jabolčno čežano. Otroci so pri dejavnosti sodelovali od začetka do konca (od rezanja sadja do kuhanja čežane). Nato smo kozarce čežane shranili za ozimnico.
Posvetili smo se tudi glasbi in glasbilom nekoč. Spoznali smo, kako so praljudje proizvajali zvok, ko še niso imeli glasbil (s telesom, s tolčenjem dveh naravnih predmetov itd.). Preko posnetka smo spoznali najstarejšo piščal, ki je bila najdena v Sloveniji (Divje Babe). Medtem smo se pogovarjali tudi o življenju neandertalcev. Piščal smo poustvarili iz das mase in eno izmed njih razstavili v »vrtčevskem muzeju« (garderobi) ter ji priložili informacije za starše. Spoznali, poimenovali in poslušali smo enostavna otroška glasbila, ki so jih uporabljali nekoč (nunalca, brnivka, drdra, lubnata piščalka, trstenke, lončeni bas) in izdelali plakat. Nunalco smo poskušali izdelati iz koruznega stebla. Otroci so z navdušenjem spremljali izdelavo lesene piščalke, ki jo je v svoji delavnici naredil skupaj z nami gospod Stanko Brlogar, njegova žena pa nam je povedala, kako so se igrali nekoč. Spoznali oziroma ponovili smo nekaj ljudskih pesmi in zaplesali ljudske plese (Ob bistrem potočku; Abraham; Lepa Anka; Pleši, pleši črni kos). V povezavi z belokranjskim plesom »Lepa Anka« smo spoznali tudi tamburico, v živo pa smo jih slišali, ko so nas obiskali člani skupine Tamburašev Borovnica in nam zaigrali nekaj ljudskih pesmi, zraven katerih so otroci tudi zapeli.
Skozi projekt smo se seznanili tudi z osnovnimi folklornimi oz. ljudskimi plesi.
Izdelali smo vabila, ki so jih otroci odnesli babicam in dedkom. In ko so povabljeni prišli na obisk v vrtec smo se predstavili s plesi Bela lilija/Rdeči tulipan, Ringa raja, Potujemo v Rakitnico, Abraham, Peričice in Ob bistrem potočku. Zadnji ples so otroci zaplesali skupaj s svojimi babicami. Igralnico sva uredili po starinsko in razgrnili kar nekaj kvačkanih prtičkov. Otroci so na nastopu nosili predpasnike, deklice tudi rutke na glavi.
V garderobi smo za babice in dedke pripravili tudi razstavo fotografij, iz katerih je bilo razvidno, kako v vrtcu spoznavamo kulturo: navade, običaje, igre, oblačila, spoznavanje svojega kraja …
Gostje so bili navdušeni nad nastopom. Pohvalili so vse nastopajoče, razstavo, se zahvalili za ves trud, ki ga vlagamo v otroke in predvsem za predajo kulturne dediščine otrokom.
Vse dejavnosti, ki smo jih organizirali in izvedli, so otroke in s tem tudi starše ter stare starše spodbudile k razmisleku in obujanju ter ohranjanju običajev, starih vèdenj in znanj. Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali z nami in svoje znanje predali najmlajšim.
Za vrtec Borovnica,
Tina Mazi
