Precej vode je že preteklo, odkar so presvitli cesar Franc Jožef 27. julija 1857 odprli za Borovničane življenjsko pomembno železniško povezavo Dunaj–Trst. Železnica je prinesla nesluten razvoj, delovna mesta, nove ideje, okno v svet … skratka, postala je nepogrešljivi del borovniškega vsakdana in ne nazadnje identitete, ki je pred nedavnim vendarle dobila tudi uradno potrditev s sprejemom novega grba, zastave ter datuma občinskega praznika. Kar se tiče pomena železnice za Borovničane, je bilo letošnje leto precej pestro, saj smo izkusili, kako težko je tako brez nje kot tudi z njo, a občinske proslave ob prazniku, 26. julija, to nikakor ni skazilo. Ravno nasprotno, poleg številnih domačih gostov sta se je udeležila tudi župana sosednjih občin, log-dragomerški Mladen Sumina ter horjulski Janko Jazbec, Vrhnika pa je poslala častno zastopstvo v osebi direktorice občinske uprave Vesne Kranjc. Kako tudi ne, ko pa se je ta večer podeljevalo zlati plaketi znanima borovniškima prostovoljcema ter posebno priznanje domačim gasilcem za zasluge ob odpravljanju posledic žledoloma. Za nameček je goste pričakala pravcata primorska fešta, kot vrhunec koncerta etnobande Poseben gušt, izvrstnih izvajalcev repertoarja znamenitega Iztoka Mlakarja.

V slavnostnem nagovoru je župan Andrej Ocepek opravil krajši sprehod skozi leta preteklega mandata: »Pohvalimo se lahko s projektom kanalizacije, kjer so končana dela na primarnih vodih na Ljubljanski cesti, Cesti bratov Debevec, Stari postaji, na Dolu in Lazih. Dela še aktivno potekajo na Bregu in Pakem, kjer naj bi bila končana do konca leta. Čistilna naprava za 6000 enot je v gradnji, tudi ta naj bi bila končana letos in drugo leto spomladi pričakujemo že poskusno obratovanje.« Gre za evropski projekt Čista Ljubljanica, težak sedem milijonov evrov, od česar bo povrnjenih le 4,8 milijona evrov, je pojasnil župan in dodal: »Zaradi obveznih priključitev na čistilno napravo smo na zadnji seji sprejeli tudi nov odlok o komunalnem prispevku, kateri je v povprečju za dobrih 30 % nižji kot tisti, ki je veljal do sedaj. Še je visok, za marsikoga je še vedno previsok, vendar komaj pokriva z zakonom predpisane stroške. Za novogradnjo hiše z 200 m² stanovanjske površine na parceli, ki je velika 500 m², je v Borovnici komunalni prispevek po novem 6907 evrov. Za vse priključke, razen elektrike in telefona. V širši okolici, kjer smo si primere ogledali in tudi primerjali, je to še vedno daleč najnižji komunalni prispevek.« Delalo pa se je tudi drugod: »Vodovodno in hidrantno omrežje počasi širimo, tako da smo letos končali dela v Ohonici in delu Dražice, v nadaljevanju proti Brezovici se še projektira. Kar nekaj cest smo obnovili v tem času, večinoma ob zaključku kanalizacijskih del. Velik zalogaj je bila cesta na Pokojišče, investicija pa bo zaradi manjših vzdrževalnih stroškov kmalu povrnjena. Obnovljeni so bili odseki cest v Brezovici, Ohonici, na Dolu, Lazih, Ljubljanski cesti, Cesti bratov Debevec, na Stari postaji in za Likom ter pokopališčem. Pokopališče imamo zdaj urejeno, dokončano, je v polni funkciji.« Število prebivalstva se je po županovih besedah v zadnjih šestih letih povečalo za 10 %, na 4210, zato naj bi si v šoli že ogledovali, »kako bi podstrešne prostore predelali v kabinete, ampak zaenkrat 'dihamo'. V vrtcih imamo v 14 oddelkih 232 otrok in smo ena od redkih občin, ki skoraj stoodstotno pokriva potrebe. S sofinanciranjem evrosklada smo izvedli tudi energetsko sanacijo vrtca na Bregu in v Borovnici, k enaki investiciji pa pristopamo ravno v teh dneh, pri sanaciji zdravstvenega doma. Po dobrih šestih letih prizadevanj smo dobili občinski prostorski načrt.« Bili pa so tudi neuspehi, npr. trgovski center: »Sprejeli smo prostorski načrt za trgovino. Prostor naj bi bil nekoliko večji kot v Podpeči, zraven naj bi bil v pritličju še prostor za gostinski lokal in banko, v prvo nadstropje pa bi umestili knjižnico in občinske prostore. Ko je bila klima ugodna, smo se malo spraševali in nagajali, kaj hočemo, zdaj pa Mercator ni pripravljen graditi, velikih gradbenih podjetij pa sploh ni. V igri sicer imamo novo lokacijo, tudi novega investitorja.« In pa seveda daljinsko ogrevanje na lesno biomaso: »Prvič smo pogoreli leta 1999. Takrat smo imeli dve tretjini sofinanciranja iz Evrope in države, pa nekako ni šlo, nismo bili za. Lansko leto smo zavrgli milijon in pol težko investicijo evropskih in koncesionarskih sredstev ter izgubili možnost, da bi pokurili lastno lesno biomaso, ko ne vemo, kam z njo, imeli čistejši zrak in za dobrih 30 % cenejše ogrevanje.« Nagovor je župan zaključil z napovedjo vnovične kandidature na jesenskih županskih volitvah, nakar je prešel k »najprijetnejšemu delu«, podeljevanju plaket in priznanj.

»Še bolj bom delal«

Zlata plaketa Občine Borovnica je bila na predlog Ženskega pevskega zbora Barjanke, ki deluje v sklopu Kulturnega društva Borovnica, podeljena Mariji »Meri« Makovec z obrazložitvijo: »Njeni začetki prepevanja segajo v šolska leta, ko je pričela peti pri gospe Paplerjevi, v letih 1935/36. Leta 1950 je Kulturno društvo Borovnica ustanovilo moški, ženski in mešani pevski zbor Svoboda, pod vodstvom Staneta Novačana. Tudi Merin glas, sopran, seveda ni manjkal. Nastopali so na raznih prireditvah in ona vedno z njimi. Do danes je zamenjala kar nekaj pevovodij, ki so vodili zborovsko petje v Borovnici, in še vedno prepeva – že 79 let. S svojo pozornostjo, predvsem pa odločnostjo je v svojem 91. letu še vedno aktivna članica Ženskega pevskega zbora Barjanke, ki je del Kulturnega društva Borovnica. Pevovodja je Rudi Cerk. Za dolgoletno pevsko aktivnost je prejela zlato Gallusovo značko, ki jo podeljuje Republika Slovenija, Javni sklad za kulturne dejavnosti.« Veselja ob prejemu priznanja ga. Makovec ni skrivala, za plaketo pa se je še prav posebej zahvalila kolegicam pevkam.

Prav tako je zlato plaketo prejel Ivo Mršić, o katerem je Športno društvo Optimisti Borovnica zapisalo, da »je svoje življenje posvetil nogometu. Po zaključeni uspešni igralski poti se je posvetil trenerskemu in sodniškemu delu. Za oboje je opravil izpit pri državni panožni organizaciji. Zaradi svoje strokovnosti, človeškosti, predvsem pa pregovorne nepristranskosti je postal med slovenskimi igralci malega nogometa priljubljen sodnik. Prav ta upravičeni sloves sodnika, ki mu igralci zaupajo, je pripomogel k uspešni izvedbi borovniške lige v malem nogometu. Idejo zanjo je dal prav Ivo Mršić. Okoli sebe je zbral skupino športnih delavcev in nastala je zgodba o uspehu. Osem let v našem kraju poteka ena od priznano najbolje organiziranih rekreativnih lig v malem nogometu v državi. Osem let, vsako leto osemnajst nedelj, Ivo Mršić kot sodnik stoji na prvi črti odgovornosti za uspeh lige. In osem let zapored je sloves lige tako močan, da privablja številne igralce iz drugih krajev. Delovanje Iva Mršića ni omejeno le na nogomet. Kot član turističnega društva se aktivno udeležuje večine njihovih akcij, znan je tudi po nesebični medsosedski pomoči.« Ko je g. Mršić vendarle našel svoj glas, je med zahvalami kolegom ganjen priznal, da česa podobnega ni nikoli pričakoval. Za seboj ima že 42 let neprekinjenega prostovoljnega dela, a od zdaj naprej bo menda »še bolj delal«.

V zahvalo za nesebično in požrtvovalno delo ob nedavnem katastrofalnem žledolomu pa je našim trem prostovoljnim gasilskim društvom (Borovnica, Breg - Pako, Brezovica pri Borovnici) župan podelil posebno priznanje, rekoč: »Nikoli se ne bomo mogli dovolj zahvaliti za vašo pripravljenost pomagati sočloveku, kraju, ob vsaki nepriliki, težavah, ki nas prizadenejo.«

Damjan Debevec, foto: DD