Z muzejskim vlakom na Praznik borovnic

Že dvajseti Praznik borovnic je bil v marsičem podoben prvemu, v marsičem pa tudi drugačen. Občina se je odločila prestaviti datum na zadnjo julijsko soboto, osrednji prostor dogajanja pa za ograjo bivšega Lika. Slastnih modrih jagod željni obiskovalci so se lahko tja iz Ljubljane pripeljali kar z muzejskim vlakom in potem po želji s starodobnim avtobusom pot nadaljevali še v Bistro. A čemu bi kdorkoli bežal iz Borovnice, ko pa je bilo tu toliko vsega za doživeti in videti. Prostrani sejem je ponujal vse od pijač, različnih domačih dobrot, suhomesnatih izdelkov, igrač, sladkarij, medu do praktičnih izdelkov, knjig in suhe robe. Obiskovalec je tod našel, kar je iskal, in si privoščil, kar mu je denarnica dopuščala. A doživetij je bilo na voljo obilo tudi brez pisanih lističev in zvenečih cekinov. Od degustacij do dobre glasbe. V šoli si je bilo moč ogledati razstavo Varonijevih litografij in Boschevih fotografij Južne železnice iz 19. stoletja, pa klekljarsko razstavo, po železniški čuvajnici št. 666 je potekalo strokovno vodenje s predstavitvijo knjige Pogledi dveh stoletij. Za bolj dinamične sta bila organizirana tura z gorskimi kolesi po robovih borovniške doline in izlet do Pekla. Otroci so svoj raj našli na otroškem igrišču, kjer so v Borovničevi deželi do onemoglosti ustvarjali in v popoldanskih urah poslušali pravljice Francija Rogača. Lahko pa so se popeljali s konjsko vprego borovniških konjenikov. Svoja vrata je na široko odprla tudi Kraljeva domačija, na prireditvenem prostoru pa se je predstavil karate klub Natura-Do. V ta vrvež je zjutraj pripeljala borovničeva povorka, ki je s plantaž na Barju pripeljala sveže nabrane ameriške borovnice. Semenj bi se lahko tako začel, a izpogajati je bilo treba še ceno. Glasno in odrezavo barantanje za slastne jagode je na prireditveni prostor pritegnilo še vse okoliške radovedneže, ki so menili, da so Borovničani že v zgodaj jutranjih urah rokave zavihali "na aufbiks". Pogajanja so se sicer prav kmalu sklenila v povsem civilizirani maniri pri ceni 8 evrov za kg.

Borovnice so pritegnile predsednika republike in ameriškega veleposlanika

Ni se še dobro polegel prah, ko je pred oder skozi množico prikorakal nihče drugi kot predsednik republike Borut Pahor. V svojem slogu seveda, z rokovanjem levo, besedo, dvema desno, trepljajem po rami, kot bi si bil z vsemi že leta dober sosed. Proti pričakovanjem nekaterih ga domači župan ni pospremil za kak lesnoobdelovalni stroj, temveč naravnost na oder, kjer je navdušeno povedal, da mu je Borovnica tako zelo prirasla k srcu, da se vedno znova vrača, tokrat že tretjič: »Dan je tako prečudovit, da si ga človek, najsi pride sam ali z družino, zapomni. Z nami je tudi ameriški veleposlanik. Lepo da si tudi veleposlaniki, ki gostujejo v naši državi, vzamejo čas in grejo po naši lepi domovini in jo doživijo. Jaz imam to čast, da lahko obiskujem kraje vsepovsod, ob različnih priložnostih, ko se ljudje veselijo ali ko so žalostni. In lahko vam rečem, da je to izjemna izkušnja. Slovenija je čudovita dežela. Slovenci smo pač taki ljudje, da radi tudi malo pokritiziramo sami sebe in želimo živeti bolje. Kar je v osnovi lepo in prav, ampak super je tudi, če se zavedamo, da res živimo v takem sanjskem delu sveta, da je ta svet ne samo lep, da je tudi urejen, vse bolj urejen, da imamo lepo domovino in da se moramo vsi skupaj potruditi za to, da bi bila še lepša in bi bilo v njej prijetno živeti. Rad bi se zahvalil županu, njegovemu občinskemu svetu in vsem, ki skrbijo za to, da je temu tako. Sejmu želim, da bi uspel, vsem vam, da bi imeli lep dan.«

Pahor je besedo prepustil nj. eks. ameriškemu veleposlaniku Brentu Hartleyju: »V veliko čast in zadovoljstvo mi je, da sem lahko danes tukaj. Prihajam iz zvezne države Oregon in bil sem zelo presenečen ter navdušen, ko sem izvedel o vezi, ki jo imamo z Borovnico preko borovnic. Po mojem vedenju so bile v 60. letih preko programa agrikulturnega sodelovanja oregonske borovnice prinesene v Borovnico. In se še danes gojijo tu. Zato, hvala vam. ZDA in Slovenijo povezuje veliko vezi. Slovenski priseljenci, ki so prišli v ZDA pred mnogimi leti. V drugi svetovni vojni smo se skupaj borili proti nacistom in prav danes ameriška vojska izkopava grob, ki bi lahko vseboval posmrtne ostanke ameriškega vojaka, tu v bližini, na Pokojišču. Je še vrsta drugih vezi. Pred kratkim je bil podpisan partnerski sporazum med Triglavskim narodnim parkom in Narodnim parkom Craterlake v Oregonu, ZDA. Hvala vam za priložnost, da vas lahko danes obiščem, hvala vam, da ohranjate vez med Oregonom in Borovnico preko borovnic in lep vikend.«

Visoka gosta sta se po nagovoru v spremstvu župana Bojana Čebele in podžupana Darka Mršića odpravila ogledovat sejemsko ponudbo. Predsednika je zanimalo vse in domala vsakdo se je hotel z njim fotografirati, česar nevpadljivo opravljena in z okoljem zlita predsednikova telesna straža niti malo ni ovirala. Tu se je zanimal za nagrajeni med borovniških čebelarjev, tam za pridelke sadjarskega društva, zopet drugje za umetelno izdelane domače izdelke. Malce je moral tudi kolesariti – na »smutikolesu«. Prišel ni nikamor, je pa namešal dober borovničev smuti. Sladkih reči je bil nasploh deležen na vsakem koraku, zato se njegovi veliki strasti do maratonov nikakor ne gre čuditi. Ker pa je vsega lepega enkrat konec, so se morali vrli Borovničani nazadnje le posloviti od priljubljenega predsednika. Malce pozneje pa še od ameriških borovnic, saj so pošle do zadnjega zabojčka v dolini. Praznik se je sklenil z Nočjo borovnic(e), ko so nastopili Anzhe, Alya, Pop dizajn, Mejaši in Djomla DJ v poznih nočnih oz. zgodnjih jutranjih urah.

Damjan Debevec, fotografije: DD in Andrej Klemenc