V drugem krogu volitev za predsednika Republike Slovenije, 12. novembra letos, je, tako kot na državnem nivoju, slavil aktualni predsednik Borut Pahor, ki s tem začenja drugi in obenem zadnji mandat na tem položaju. Udeležba na voliščih v borovniški dolini je bila, čeravno za odstotek nižja kot v prvem krogu, s 46,8 % za kar pet odstotnih točk višja kot na državni ravni, po državljanski ozaveščenosti Borovničani prednjačijo tudi v vrhniškem okraju. Udeležba je bila nenazadnje celo boljša kot v drugem krogu prejšnjih predsedniških volitev. Najbolje so se odrezali na volišču v Lovskem domu, kjer so s 53,8 % pravzaprav edini v občini presegli magično mejo 50 odstotkov. Pahor je sicer v Borovnici slavil s 53,9 % (853 glasov) proti 46,1 % (730 glasov) kamniškega župana Marjana Šarca, se pravi z eno odstotno točko boljšim izidom kot na državni ravni in s kar tremi na okrajni ravni, kjer je bil boj sila izenačen. Zmagal je na domala vseh voliščih, najvišjo podporo so mu namenili v osnovni šoli ter na Bregu in Pakem, nad 56 %, ga je pa z 51,6 % v Brezovici pri Borovnici prehitel Šarec. Pred petimi leti je bila sicer Pahorjeva zmaga bistveno bolj prepričljiva, skoraj dvotretjinska, četudi je prejel le dobrih osemdeset glasov več kot letos. A če na izid pogledamo s stališča branilca naslova, se je v tej vlogi odrezal precej bolje kot bivši predsednik dr. Danilo Türk, ki so ga volivci po zgolj enem mandatu tedaj precej odločno odslovili s položaja. Posebnosti v času volilne kampanje vsaj na lokalnem nivoju ni bilo. Glavni boji so se tako ali tako odvijali na TV-ekranih, po spletnih omrežjih pa so se množili pozivi k bojkotu volitev. Slednji pretiranega učinka, kot kaže, niso imeli, če jim ne pripišemo povečanja števila neveljavnih glasovnic. Teh je bilo to pot kar dvajset, celo več kot so glasov v prvem krogu prejeli trije najslabše uvrščeni kandidati.

Damjan Debevec