Za začetek, nam lahko pojasnite, kako potekajo vaše študije na konkreten način? Kakšna je “hidrološko hidravlična analiza” in kako predvidevate neko poplavno ogroženost na nekem območju?

Poplavna nevarnost se določa na zelo kompleksen način. V prvi vrsti se s hidrološkim modelom preko meritev padavin pridobi možen odtok voda iz določenega območja. S tem se pridobi podatke o pretoku posameznih vodotokov na določenih lokacijah. Seveda so pretoki odvisni od količine padavin, ki so lahko različnih pogostosti (100-letne padavine naj bi se zgodile enkrat na 100 let). Drugi možen način je določitev pretokov iz meritev hidroloških postaj na vodotokih. Pridobljeni pretoki nato predstavljajo enega od vhodnih podatkov za modeliranje poplav s hidravličnim modelom.

Poleg pretokov so vhodni podatki za hidravlični model še geometrija struge vodotokov (pretočni prerezi strug) in oblak točk terena, kjer se pričakuje razlivanje poplavnih voda. Gostota točk predstavlja celično natančnost modela. V primeru študije za Občino Borovnica so bile večinoma celice modelov velikosti 2x2 m, kar pomeni, da se je voda lahko v modelu razlivala na cca 2 m natančno. Poleg terenskih karakteristik se v model doda še vse objekte (prepuste, mostove, ...), hrapavost v strugah in na poplavnih površinah ter druge podatke. Torej model izračunava prevodnost same struge (1D model), kjer ta ni zadostna, se visoke vode razlijejo na poplavne površine (2D model) in se prosto razlivajo po terenu in na lokacijah, kjer struga to dopušča prehajajo nazaj v osnovno strugo.

Na podlagi izračunov za posamezne pretoke se nato izdelajo karte poplavne nevarnosti, ki imajo več pravil glede na dosege, globine in hitrosti visokih voda.

Za stoletne vode smo že slišali, redkokdaj slišimo za 500-letne vode. Kakšna je razlika?

Razlika je v tem, da naj bi se 100-letne visoke vode zgodile enkrat na 100 let, petstoletne pa enkrat na 500 let. Torej so manj pogoste in je zato njihov doseg praviloma večji.

Kakšne so vaše ugotovitve? Kako močno je Borovnica poplavno ogrožena? In katere vode jo najbolj ogrožajo?

Borovnica je zmerno ogrožena s strani poplavnih voda. Na eni strani imamo Ljubljansko barje, ki povzroča poplave na neposeljenem delu občine in praktično ne ogroža obstoječih objektov. Na drugi strani imamo pa Borovniščico z njenimi pritoki. Sama Borovniščica je nekoliko poddimenzionirana skozi samo Borovnico, zato ima lahko vpliv na posamezne objekte v bližini, večjo nevarnost pa predstavljajo daljše zacevitve na pritokih Borovniščice. Pritok Malence, ki je zacevljen skozi celotno jedro Borovnice, lahko predstavlja poplavno nevarnost, ki jo je vsekakor možno z določenimi ukrepi bistveno omiliti, če ne celo izničiti. Potok Izber skozi Zabočevo lahko ob zamašitvi zacevitve predstavlja poplavno nevarnost za posamezne objekte. Je pa teren na območju Zabočevega dokaj strm in globine poplavnih voda niso velike.

Kateri deli Borovnice bi bili torej najbolj poplavljeni?

Kot omenjeno bi lahko bil poplavljen osrednji del Borovnice zaradi potoka Malence, objekti, ki ležijo ob Borovniščici dolvodno od regionalne ceste, objekti na območju sotočja potoka Izber in Prušnice ter objekti v Zabočevem ter ob daljših zacevitvah pritokov.

V študiji ste pripravili tudi nekaj predlogov oz. protiplavnih oz. omejitvenih ukrepov. Katere?

Odločili smo se za celovito reševanje problematike na območju naselja Borovnica. Predvidena je rekonstrukcija zacevitve potoka Malence na odsekih, kjer je ta možna. Poleg tega smo predvideli dodatni razbremenilni kanal, ki bo odvajal viške visokih voda izven centra naselja (proti jugu). Prav tako je predvidena ureditev struge Borovniščice od Lika do Brega z delnim povečanjem pretočnega profila. Na območju Barja se je predvidelo območje, ki zagotavlja nadomestni volumen poplavnim vodam. Predvidelo se je zamenjavo ali rekonstrukcijo nekaterih premostitev in prepustov.

Predlagate tudi sanacijo oz. rekonstrukcijo nekaterih mostov (most v Jele, na Mejačevi ulici, …) . Kako ocenjujete njihovo stanje?

Most v Jele ne zagotavlja prevodnosti visokih voda, ki so bile upoštevane v študiji. Zamenjava bo bistveno pripomogla k zmanjšanju poplavne nevarnosti gorvodno, saj most predstavlja zajezbo.  Most na Mejačevi ulici je pogojno ustrezen, zaradi tega smo predlagali rekunstrukcijo mostu. Most na regionalni cesti bo ob ureditvi profila Borovniščice in hkrati temeljev mostu zagotavljal prevodnost visokih voda z zadostno rezervno višino.

Najbolj ogrožujoč potok za kraj je torej Malence, ki teče tudi čez naselje. Gre verjetno za največji in najbolj temeljit protipolavni ukrep. Kako točno bi z ureditvijo struge in razbremenilnikov uredili to stanje?

Z rekonstrukcijo prepusta na območjih, kjer je ta možna, se zagotovi večjo prevodnost osnovnega poteka Malenc. Ker so na trasi na določenih delih objekti postavljeni preko struge ali tik ob pokriti kineti, se ne more zagotoviti povečanja profila na celotni trasi. Zaradi tega smo predlagali dodatni razbremenilni kanal, ki bo zagotavljal odtok viška visokih voda do Borovniščice. Izvedba razbremenilnega kanala bo sicer zahtevna, saj bo potrebno tudi podvrtavanje pod železniško progo, vendar je bila možnost preverjena in je izvedljiva. Na območju kmetijskih zemljišč dovodno bi razbremenilnik prešel v razlivni kanal večje širine, ki bo zatravljen.

Kje in kako bi ta razlivni kanal vplival na kmetijska in ostala območja?

Razlivni kanal je torej predviden dolvodno od Zalarjeve ceste, proti Borovniščici. Glede na trenutne podatke se na predvidenem poteku nahajajo predvsem travniške površine. Te bodo ob izvedbi razlivnega profila lahko ostale, razlika bo v tem, da bo teren na območju kanala nekoliko ponižan (do cca 0.5 m). Nakloni razlivnega profila bodo lahko zelo blagi in brez težav obdelovani s kmetijsko mehanizacijo. Moramo vedeti, da bo razlivni profil aktiviran le izjemoma, saj naj bi osnovna struga Malenc prevajal po izsledkih študije 10-letne visoke vode. Torej bi vode po razlivnem profilu tekle na vsakih 10 let ali še manj pogosto.

Nikjer ne omenjate čiščenje brežin … Ali ta ukrep vsaj malo ne pomaga?

Ukrep vsekakor pomaga in lahko vpliva na prevodnost predvsem manjših vodotokov. Ukrepov, kot je čiščenje vodotokov, v poplavnih študijah praviloma ne upoštevamo kot bistvenih predvsem zaradi dejstva, da je treba zagotoviti stalno izvedbo čiščenja. Ukrep se sicer lahko izkaže za ustrezno izboljšanje poplavnih razmer, vendar kontinuirane izvedbe ukrepa ni, razmere se pa po določenem času lahko še poslabšajo. Ob ukrepu pa obstajajo tudi omejitve, ki se nanašajo na zavarovana območja in odseke ribje populacije.  

Torej, ko bi uredili tudi te ukrepe, koliko bi bila Borovnica še poplavno ogrožena? Oz. kaj to pomeni za gradnjo objektov na teh območjih?

Poplavna nevarnost bi se bistveno izboljšala predvsem v središču Borovnice. Odprle bi se še nekatere cone, ki zagotavljajo širitev, poleg tega bi se pogoji za izvedbo in rekonstrukcijo objektov v samem centru Borovnice bistveno izboljšali. Na veliko področjih bi se poplavna nevarnost popolnoma izničila.

Na koliko ocenjujete vrednost projekta? In kaj bi nas najbolj stalo? 

Splošna ocena vrednosti vseh ukrepov je med 2 in 2.5 miljona evrov. Seveda je to groba ocena glede na naravo predvidenih ukrepov in trenutne cene v gradbeništvu. Natančnejšo oceno vrednosti bodo vsekakor podale prihodnje projektne dokumentacije.

Rok Mihevc