Čim višji delež ekoloških živil
Kot je pojasnila organizatorka šolske prehrane Maruša Ažman, v šolskem zavodu lokalno hrano zagotavljajo po uredbi o zelenem javnem naročanju, kjer je tudi zakonsko določeno, v kolikšnem deležu morajo določena živila zagotavljati na sestavljenem mesečnem jedilniku. Delež ekoloških živil znaša glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih, najmanj 15 %, delež živil iz shem kakovosti pa najmanj 20 %. Po njenih besedah se trudijo, da je ta delež čim višji.
Od kislega zelja do borovnic
Kdo vse pa so njihovi lokalni dobavitelji? Ekološka kmetija pri Šuštarju, s katere dobijo por, kumare, bučke, solato, kislo zelje, korenje, krompir, pirin zdrob, zeliščno sol, ajdove kosmiče in ajdovo kašo. Jele Kitt dobavlja borovnice in med, Marjetka Ferlan jogurte in maslo, Loa jabolka, jagode, mandarine, sokove, zelenjavo, največ bio pekovskih izdelkov pa naročajo pri Pekarni Martinčič in Remi d. o. o. Količine so zelo različne, odvisno, ali živilo uporabljajo kot samostojno jed ali kot sestavino v sestavljeni jedi. Za občutek – septembra so naročili približno pol tone jabolk.
Pomemben je tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk
Eden pomembnejših projektov je tudi Tradicionalni slovenski zajtrk, s katerim želijo otrokom in mladostnikom približati pomen zajtrka v okviru prehranjevalnih navad in s tem tudi osveščati o pomembnosti in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora ter pomenu kmetijske dejavnosti in čebelarstva za pridelavo, okolje, gospodarske dejavnosti in za širše okolje. V okviru projekta pripravijo različne dejavnosti za vse učence, seveda, tudi ustrezen jedilnik. Letošnji tradicionalni slovenski zajtrk bo 17. novembra, slogan pa se glasi »Kruh za zajtrk – super dan!«. Osrednja tema je kruh, ki ga bodo povezali z žiti in izdelki iz žit.
Mlajši otroci manj izbirčni
Kakšen odnos pa imajo učenci do hrane in ali so kaj veliko izbirčni? »Tako kot smo si vsi različni, so različni tudi odnosi otrok do hrane. Nekateri pojejo vse, nekateri z zanimanjem poskusijo na novo vključene jedi, nekateri pa so na spremembe zelo občutljivi in niti ne poskušajo novih jedi oz. že ob drugačni barvi živila zavrnejo hrano. (Npr. kruh ni bel ampak črn, polnozrnat). Zato imamo veliko vlogo tudi mi kot starši in kot zaposleni v zavodu, saj smo otrokom zgled. Je pa res, da so mlajši v vrtcu veliko manj zbirčni kot starejši otroci in mladostniki,« je pojasnila Maruša Ažman.
Enkrat tedensko brezmesni obrok
Pri oblikovanju
jedilnika kot organizatorka šolske prehrane gleda tako na energijsko
sestavo, kot na hranilno sestavo obrokov, ki pa se s starostjo otrok
spreminja. V jedilniku imajo 4 obroke, zajtrk, dopoldansko malico,
kosilo in popoldansko malico, v katere vključujejo čim več svežega
sadja in zelenjave, polnovredna žita in žitne izdelke. »Pri
otrocih je treba dnevno v jedilnik vključiti tudi meso, jajca,
ribe, mleko in mlečne izdelke, stročnice in seveda mora biti vedno
na razpolago tudi tekočina, kjer je najbolje, da vključimo ali vodo
ali nesladkan čaj. Seveda sem in tja dodamo tudi kakšen sok, ki pa
ga redčimo z vodo. Vsaj enkrat na teden moramo vključiti brezmesni
obrok. Pozorni moramo biti, da v jedilnik ni vključenih preveč
hitro pripravljenih jedi, ocvrtih jedi in sladkih pekovskih izdelkov.
Za vsa makro hranila in živila imamo priporočila, ki se jih je
treba držati.«
Ponudba in posebnosti Ekološke kmetije pr Šuštarju
Nekaj izkušenj je delila tudi Sabina Kržič z Ekološke kmetije pr Šuštarju. Njihova kmetija spada med manjše, leta 2000 pa so prešli na ekološko pridelovanje zelenjave, žit in vzrejo živali. Pridelujejo žita in zelenjavo, vzrejajo pa krškopoljske prašiče, govedo, kokoši in občasno piščance. Med letom se pri njih dobi različne vrste mok (ajdovo, pirino in pšenično), piro, ajdo v zrnju, ajdove kosmiče, pirin zdrob, marmelade, rdečo peso in jajca. V zimskem času ponujajo kislo zelje, repo, sveže goveje ter svinjsko meso in predelane izdelke iz svinjskega mesa (krvavice, pečenice, čisto in ocvirkovo mast), suhomesnate izdelke (salame, pancete, slanino) pa imajo v ponudbi čez celo leto. Posebnost njihove kmetije je zeliščna sol iz svežih zelišč in ocvirki, cvrti v krušni peči.
Škode tropov divjadi kot ena največjih težav
Svoje izdelke prodajajo vsako soboto na Ižanski tržnici, doma na kmetiji, rednim strankam pa dostavljajo tudi v Ljubljano, Brezovico in na Vrhniko. Gre večinoma za stalne kupce, večinoma so iz drugih krajev, nekaj je tudi iz domačega okolja. Kot smo pisali, sodelujejo z osnovno šolo v Borovnici, pa tudi z Župnijsko karitas in vrtcem na Vrhniki. Za nekatera podjetja nekajkrat letno pripravljajo tudi zajtrke. Takrat Sabina speče kruh in naredi kakšen namaz, pripravi kosmiče, jajčka, marmelado, salame ... Meni, da se prodaja lokalne hrane povečuje. »Predvsem mladi se zavedajo, kako pomembna je lokalna pridelava in čim krajši čas "z vrta na krožnik". V zadnjem času večkrat slišimo o uvozu sadja in zelenjave, na katerih so sledi nedovoljenih pesticidov. Težko je kontrolirati hrano iz uvoza,« še pomembnost lokalno pridelane hrane podkrepi Sabina Kržič, kot največjo težavo pri tem pa omeni težave z divjadjo, ki jo je v našem okolju ogromno. Da lokalno pridelana hrana torej »ni kar tako«, pa pričajo tudi pripovedovanja njihovih prijateljev iz tujine, »kako težko je priti do kvalitetne hrane.«. Če pa je že kvalitetna, je cena seveda temu primerna.
Rok Mihevc