Strategija poudarja pomen razvoja privlačnih turističnih produktov, njihove vključenosti v ponudbo mesta Ljubljane, povezovanja turističnih produktov več občin pod krovno znamko in strategijo trženja ter trajnostne mobilnosti na področju turizma. Cilj je povečanje dodane vrednosti, ne toliko s povečanjem števila gostov kot preko podaljšanja njihovega bivanja in dnevne potrošnje v regiji. Za doseganje teh ciljev bo potrebno izboljšati organizacijsko strukturo, usposobljenost tako ponudnikov turističnih storitev kot občinskih koordinatorjev ter stopnjo medsebojnega sodelovanja. Na tem področju želi Turizem Ljubljana zaposliti osebo odgovorno za razvoj in trajnost turističnih produktov, saj se velikokrat zgodi, da turistični produkt ne preživi projektne faze in po prenehanju projektnega financiranja ugasne. Turizem Ljubljana preko svoje spletne strani in TIC informira o lokalnih turističnih destinacijah, ponudnikih, produktih in prireditvah, preko mreženja omogoča prenos znanj in izkušenj ter nudi tudi svetovanje pri razvoju destinaciji in produktov.
Na vprašanje kako na Turizmu Ljubljana vidijo razvoj turizma v Borovnici in kako ta razvoj lahko podprejo je Sara Košir je izpostavila, da mora vsaka občina predvsem znati na pravi način predstaviti in tržiti svoje prednosti. Prednosti Borovnice so gotovo dobra povezljivost z vlakom, bližina TMS v Bistri, privlačnost soteske Pekel in železniška dediščina. Slednjo bi kazalo še bolje predstaviti in razviti v turistični produkt, ki bi temeljil na prevozu z vlakom.
Višji svetovalec za razvoj in razvojne projekta na Občini Borovnica Andrej Klemenc je  v nadaljevanju predstavil indikativni nabor razvojnih projektov na področju turizma:

• ·         nadaljevanje projekta Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta;
• ·         obnova kapelice in napajalnega korita na Rimski cesti ter drugih kulturnih spomenikov občinskega pomena;
• ·         sanacija in trajna konzervacija stebra Borovniškega viadukta;
• ·         vzpostavitev turističnih kolesarskih povezav: Borovnica – Goriški mah – Borovnica, Borovnica – Bistra – Kamin – Bevke (postavitev brvi za kolesarje in pešce preko Ljubljanice na Kaminu), »mali Borovniški krog« (Borovnica – »Brežanski mah« - brv preko Borovniščice – »Dolanski mah« - Borovnica);

·         Virtualni muzej Borovniškega viadukta.  

Kar se prvih dveh tiče bi jih bilo mogoče financirati preko LAS Barje z zaledjem, ki pa se na novo konstituira in bodo prvi razpisi objavljeni šele v letu 2024. Kar se kolesarskih turističnih povezav tiče bi jih bilo mogoče v večjem obsegu financirati v okviru projekta razvoja kolesarskih turističnih povezav v LUR preko Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. Na to temo bo RRA LUR 17. 3. 2023 organizirala posvet, vendar tudi tu razpisov ni pričakovati pred sredino leta 2024, saj so se tudi organi RRA LUR na novo konstituirali šele pred kratkim, prav tako še niso podpisani sporazumi med državo in regionalnimi razvojnimi agencijami, ki bodo opredelili prioritete, cilje in kriterije za črpanje sredstev.
Župan Peter Črnilogar je navzoče seznanil s tem, da je na ustanovni skupščini novega Sveta RRA LUR minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek pokazal veliko razumevanje za to, da se omogoči več sredstev za investicije v osnovno infrastrukturo in ne le za »mehke vsebine« in digitalizacijo.
Andrej Klemenc je povedal, da se bo občina prijavila na pravkar objavljeni razpis za obnovo kulturnih spomenikov občinskega pomena in da je občina dala pobudo, da se steber Borovniškega viadukta proglasi za spomenik državnega pomena.  Glede na kratek rok za prijavo ne bo mogoče zaprositi za sofinanciranje ukrepov, ki zahtevajo predložitev gradbenega dovoljenja. Ob nujni sanaciji in trajni konzervaciji stebra ter podaljšani spominski poti Borovniškega viadukta mimo Jelenovega mostu, »logorja«, »Cegelnice« in železniške čuvajnice št. 666 ter izgradnji razgledne ploščadi tudi pri V peti viadukta bi bilo mogoče res privlačen turistični produkt razviti samo na osnovi »virtualnega muzeja Borovniškega viadukta«. Za to bi se lahko črpalo tudi sredstva iz projektov čezmejnega sodelovanja, vendar so ti finančno in administrativno tako zahtevni, da občina ne more biti vodilni partner, vodilni partner pa je tisti, ki opredeli projektno idejo in produkte. Po grobih ocenah bi stroški ustrezne virtualne predstavitve zgodovine Borovniškega viadukta znašali okoli pol milijona evro. Bi se pa s tovrstnim muzejem  Borovnica prepoznavno umestila na turistični zemljevid Slovenije.

Sara Košir je predlagala, da se obišče Hišo kranjske čebele v Višnji Gori, kjer že imajo tovrstno virtualno predstavitev.
Aljoša Hribar je opozoril, da za trajnostni turizem ne bomo privlačni dokler ne bo mogoče zagotoviti varnega kolesarjenja do Bistre in Vrhnike ter do Podpeči in Ljubljane.
V zvezi s tem je Andrej Klemenc pojasnil, da bo mogoče okviru novih dogovor za razvoj regij sredstva za kolesarske povezave črpati le za povezave do regionalnih središči in za projekte, ki jih bo predhodno odobrila DRSI. To pomeni, da bo mogoče zagotoviti sredstva za sofinanciranje kolesarske povezave Borovnica – Vrhnika, kar pa nujno zahteva vključenost sosednje občine. Enako velja za turistično kolesarsko povezavo Bistra – Bevke, za katero pa bodo morali biti zagotovljeni drugi viri. 
Glede turističnih namestitvenih kapacitet v občini je Andrej Klemenc izpostavil, da je v zadnjih štirih letih prišlo do zaznavnega premika, tako da je v letu 2020 tudi SURS prvič za zdaj zabeležil nočitve v občini, ki naj bi jih bilo v tem letu okoli 3900.
Predsednik Odbora Boštjan  Zakrajšek je sklenil razpravo z ugotovitvijo, da se bo potrebno v občini v širšem krogu temeljito pogovoriti o razvoju turizma in strateških prioritetah, do česar pa more priti čim prej, da bo občinska uprava lahko pravočasno izdelal projektne naloge, pridobila potrebna mnenja institucionalnih soglasodajavcev ter izdelala projektno dokumentacijo za prijave na razpise. (ob)