In to je dobro. Ker to pomeni, da sta med seboj sodelovali dve občini, dva kraja, dve društvi, dve skupini. Tako kot tudi dva piševa tale članek. »Sodelovanje«. V aktualnih nekoliko čudnih časih vedno bolj življenjsko ogrožena beseda, a tokrat ne med dvema folklornima skupinama. Kaj pomeni, ko ta beseda »postane meso«, smo dokazali in dokazujemo v Folklorni skupini Klas iz Horjula in Folklorni skupini Šumnik iz Borovnice.

Epidemija je seveda naredila svoje in tudi na kulturni dejavnosti poskrbela za veliko prevetritev. Marsikje je pustila veliko praznino, odri so samevali, zavese so bile spuščene, reflektorji ugasnjeni … Pa tudi vaj različnih dejavnosti ni bilo, bil je tak »mrtvi tek« kulturnih skupin. In za marsikatero skupino je bila ta socialna distanca le še zadnji žebelj v krsto … A so tudi skupine, ki jim je koronavirus dal vetra v jadra, ki so dale priložnost za nove ideje, nova sodelovanja.

Obe folklorni skupini, tako horjulska kot borovniška, sta se soočili z občutnim pomanjkanjem članov, pa sta se tako na začetku poletja odločili, da združita moči. Povod za to je bilo gostovanje v Nemčiji, kamor smo bili vabljeni horjulski folklorniki. Ker je bilo še veliko plesnih čevljev brez lastnika, smo v njih povabili borovniške noge. In poglej, bili so jim prav. In bilo je dobro. No, nekateri so imeli samo težave z »lajbči«, katerih velikost je bolj spominjala na palčkove dimenzije.

Poletni vroči večeri so tako za 20 folklornikov minevali na vročih vajah. Namesto da bi se zvečer spočili po napornem dnevu, smo si vzeli čas in prišli v Prosvetni dom še malo razmigati. Ker je bila za nami več kot enoletna pavza, smo morali priti nazaj v kondicijo in vaditi čisto celo poletje. Nad nami pa je s svojo strokovnostjo in potrpežljivostjo bedela mentorica Marija Čipič Rehar, ki je poskrbela, da nismo bili mokri samo zaradi vročine ...

Kako se zgodba o sodelovanju nadaljuje, preverite na horjulskih straneh …

Eva Žakelj in Rok Mihevc