V novembru nam je založba KUD Sodobnost
pripravila posebno presenečenje. Našo šolo so izbrali za gostiteljico
belgijskega avtorja Barta Moeyaerta, čigar knjigo Bratje beremo v okviru
projekta. Pisateljevo pripovedovanje v nizozemščini je
sproti odlično prevajala Mateja Seliškar Kenda, ki je prevedla tudi njegovo knjigo.
Zbrani smo se ob pisateljevem
pripovedovanju kot začarani znašli sredi dvourne pripovedi o njegovem življenju
in dogodkih, ki so ga pripeljali do poklica, o katerem je sanjal že od svojih najstniških
dni – postati pisatelj. Z nami je delil spoznanje, da moramo sprejeti tudi manj
prijetne dogodke in ljudi v svojem življenju, saj brez njih morda ne bi postali
to, kar smo. Zlasti smo si zapomnili pripoved o pisateljevem gimnazijskem
učitelju, ki je Barta zaradi nežnejšega videza nagovarjal z deklico. Sošolci so
ga začeli tako zbadati tudi sami. Bart se je zaradi tega kmalu počutil
nevrednega in se je presedel v zadnjo klop. Tam je med poukom bežal v svoj
svet, bral knjige ter zapisoval svoje misli. Danes se zaveda, da je bilo tudi
to pomemben del njegove poti do pisateljskega poklica.
Bart meni, da ima srečo, da ni eden od tistih odraslih, ki so izgubili pot do
sebe kot otroka. To stezo do sebe kot devetletnika v zgodbah še ima, ker je bil
srečen otrok in malo manj srečen najstnik in se lahko hitro približa samemu
sebi kot otroku. To ne pomeni, da je pisanje zaradi tega lahko, je pa lažje, če
imaš vrata do sebe odprta.
»Na katero knjigo ste bili najbolj
ponosni?« je zanimalo eno od učenk. Bart ji je odgovoril na svoj
pripovedno bogat način. »Imaš brata ali sestro? Danes zvečer bom prišel k vam
na večerjo. Zelo okusna večerja bo, lepo se bomo imeli. Pri sladici pa se bo
postavilo najpomembnejše vprašanje. Tvoje starše bom vprašal: Na katerega
otroka ste najbolj ponosni? Če bosta tvoj oče in tvoja mama sploh začela
odgovarjati, bosta rekla, da se na to vprašanje ne da odgovoriti. In tako je
tudi z mojimi knjigami. Nikoli ne bom objavil knjige, za katero ne bi bil
prepričan, da ni najboljša v tistem trenutku. Predstavljajte si tudi, da bi mi
vi rekli, da je Bratje najslabša knjiga, ki ste jo kadar koli prebrali. Ne bi
bil nesrečen, poslušal bi vaše mnenje in kritiko, a ta knjiga je moja in ko sem
jo končal, je bila najboljše delo, ki sem ga takrat zmogel.«
Iz pisateljevih besed smo skozi celotno pripoved čutili njegovo naklonjenost do
družine. Učence je tudi zanimalo, ali
si je Bart kdaj želel sestro, saj je življenje preživljal s
šestimi brati. Odgovoril je, da si je kot najstnik včasih želel sestro, ki bi
ga pozorneje poslušala kot njegovi bratje, a če imaš šest bratov, dobiš tudi
šest svakinj, s tem pa tudi nove sestre. In kar je pri hiši, je pri hiši, je na
svoj duhovit način odgovoril pisatelj.
Za srečanje z avtorjem čutimo veliko hvaležnost, saj je bila izkušnja resnično posebna.
Kaj o obisku menijo učenci?
Projekt GG4U je odličen. Všeč mi je, da
sodelujemo v skupinah, saj se tako bolj povežemo. Zaradi dela na računalniku
sem se naučila že veliko novega. Všeč mi je, da beremo tudi tujo literaturo in
tako raziskujemo, kaj je drugače kot v
slovenski. Najbolje pa je, če te obišče pisatelj, tak kot Bart Moeyeart.
Pogovor z njim je bil zelo zanimiv, saj je bil odprt za vprašanja. Ob njegovih
odgovorih smo na svet za trenutek pogledali drugače. Lucija Albreht, 7. a
Obisk pisatelja nam je bil zelo všeč. Spoznali smo, kako pisatelj gleda na
svet. Zgodba o njegovem življenju nas je prijetno presenetila, k čemur je
prispeval tudi njegov način pripovedovanja. Klavdija
in Veronika Sočič, Katjuša Kovač, 7. b
Pogovor in obisk pisatelja sta mi bila zelo všeč. Redkost je, da pride
pisatelj iz tako oddaljenega kraja v Borovnico in nam posveti nekaj časa. Bilo
mi je v čast, da sem ga spoznal. Nejc
Mišič, 9. a
Obisk pisatelja mi je bil zelo všeč. Čeprav je trajal dve uri, nisem
izgubil koncentracije. Pisatelj je pripovedoval na zelo zanimiv način. Zdi se
mi, da ima dar za pripovedovanje. Všeč mi je bilo tudi, da je na naša vprašanja
odgovarjal neposredno in odgovor obrazložil. Bil je iskren. Bor
Kovačič, 9. a
Mentorici: Miriam Svete in Katarina Fekonja
Bart Boudewijn Peter Moeyaert se je rodil leta 1964 v Bruggeju
kot sedmi sin. Svojo prvo knjigo je objavil že pri 19. letih, doslej pa je izšlo
že več kot 40 književnih del. Je eden najuspešnejših belgijskih mladinskih
pisateljev, ki je poleg številnih domačih in tujih nagrad leta 2019 prejel
prestižno mednarodno nagrada Astrid Lindgren.
Knjiga Bratje je zbirka drobnih zgodb, s katero nas avtor popelje v svoje otroštvo, ki je bilo polno bratskih domislic in zabavnih potegavščin. Zanjo je avtor prejel nizozemsko nagrado Wouterje Pieterse Prijs za najboljše mladinsko delo leta.
