Leta 1837 je Avstrija sprejela državni odlok za gradnjo železnice od Dunaja do Trsta, vendar si ni nihče mislil, da bo proga južne železnice šla skozi Borovnico. Vse ostale variante, npr. čez Poljansko dolino ali čez Vrhniko, so bile bolj razumljive kot ta, ki so si jo izbrali. Malce so pomagali tudi vrhniški furmani, ki proge niso hoteli. Uradni dokumenti kažejo, da se naj bi za to traso odločili, ker naj bi bila najkrajša in najcenejša, pa so se zmotili. Če danes pogledamo vse te dokumente, vidimo, da so gradbeni lobiji odločevalce tako obrnili, da so šli po najdražji poti, da so imeli gradbeniki največ dela. Tako so leta 1850 začeli gradnjo na odseku od Preserja proti Logatcu in Borovnica je bila posejana s petimi mostovi. Vsi imamo v mislih borovniški viadukt, na katerega ostanek smo ponosni. Po jelenskem in dolskem viaduktu promet še poteka, bila pa sta še dva, zvirski in paški most. Ta je danes tudi priljubljen korzo Borovničanov. 

Polharska koča Zvirk 

Pomemben del Faškarije je tudi polharstvo, ki je tudi slovenska tisočletna tradicija in tudi način trajnostnega vzdrževanja gozda. Pri polharski koči Zvirk sta nas pričakala izkušena polharja Pavle in Robi, ki sta nas pozdravila s polharskim pozdravom “težak kamen” in mini razstavo polharskih pasti in ustrojenih kož. Polharji iz Brega in Pakega so leta 1974 na Lužah postavili polharsko kočo, pobudnik katere je bil vaščan Viktor Kern. Skupaj s Petrom Grmekom in Ivanom Šivicem so zbrali lokacijo, ki jo je dovolil Marjan Kržič, Marinov starejši. Veliko dela in ur je bilo namenjenih, da so kočo otvorili 1. 5. 1978. Koča po več kot 44 letih še služi svojemu namenu, v njej pa je bilo veliko nepozabnih dogodkov, od srečanj do polharskih krstov.  

Zvirski ali dovski most 

Ta most bi lahko poimenovali “most, ki ga ni več”. Domačini mu rečejo zvirski ali dovski most, uporabljata se obe imeni. Obstaja šest različnih datumov, kdaj naj bi Nemci ta most razstrelili. Šlo je proti koncu vojne, maja 1945, ko se je nemška vojska umikala. Borovniškega viadukta ni bilo več, bila pa je nemška obvozna proga, ki je šla čez Dražico. Nemci so se odločili, da bodo razstrelili paški most, pa se je major odločil, da ga zaradi bližine cerkve ne bodo razstrelili, pač pa tega zvirskega. Ta most je padel in pot se ni nikoli več obnovila. Po vojni so naredili novo progo. Slišali smo tudi, zakaj je sploh nastala južna železnica. Monarh je bil velik ljubitelj morja in se je v Trst, kjer je imel rezidenco, hodil kopat. S kočijo, tako da je pot do tja trajala kar sedem dni. Ker je imel vožnje kaj kmalu dovolj, je sklical ministre in rekel, naj potegnejo progo vse tja do morja.  

Miklavžev trg 

Po pripovedovanju arhitekte Andreje Skubic Petrovič smo lahko izvedeli, da je na Pakem pred leti že bila enkrat kapelica, tam, kjer je zdaj vodnjak. A od nje sta ostali zgolj dve majhni fotografiji, s katerima je kot študentka arhitekture leta 2010 poskusila vzeti vse proporce kapelice. Prvotno je bilo mišljeno, da bi jo postavili na mestu, kjer je že bila, torej pri današnjem vodnjaku, kamor so ljudje hodili napajat živino, a so jo zaradi velikosti in prometa postavili in umaknili pod hrib. Tako se je zaokrožil celoten trg. Posvečena je sv. Nikolaju, pri postavitvi pa so uporabili avtohtone materiale, kamen je namreč iz Podpeči. Leta 2011 je bila tudi slovesna otvoritev trga in z njim je kraj tudi malo bolj zaživel.  

Spomenik NOB 

Je delo velikega mojstra arhitekture Jožeta Plečnika, postavili so ga leta 1951 pred gasilskim domom na Bregu, ga je predstavil nekdanji borovniški župan Andrej Ocepek. Ima obliko korintskega stebra, postavljen je na nizek podstavek z rozetno mrežo. Posvečen je 26 padlim borcem in v internaciji umrlim vaščanom z Brega in Pakega.  

Sledilo je še okrepčilo, za katero so poskrbeli člani PGD Breg-Pako in živa glasba Fantov s kužnice. Že zdaj pa si lahko zabeležite datum 4. Kulturahoda in sicer bo na kulturni praznik, 8. februarja 2022. Smer: Dol-Laze. 

Rok Mihevc