Na Martinovanje so, tako kot se spodobi, povabili tudi goste. Najprej so bili to člani Podpeškega okteta, katerih začetki segajo v leto 1967, ko so se pod tem imenom zbrali prvi člani. »V oktetu se je skozi leta zamenjalo kar nekaj pevcev, prihodnje leto pa bodo obeležili obletnico ustanovitve zasedbe, štirje izmed članov v njej prepevajo že uglednih 30 let. Zasedba se redno udeležuje občinskih dogodkov, pevskih revij in ostalih priložnosti v občini Brezovica, kot tudi v širšem slovenskem prostoru. Repertoar okteta obsega pesmi za vse priložnosti, v času delovanja od leta 1993 pa so posneli tudi eno kaseto in dva CD-ja. Njihov umetniški vodja je Jože Rogelj.«

Borovniškemu občinstvu se je predstavila tudi Vokalna skupina Kokr’čan, ki deluje že skoraj 30 let, trenutno pa jo sestavlja 13 članov. »Od samega začetka je glasbeno gonilo skupine umetniški vodja g. Ignac Gorjanc. Njihov repertoar je raznolik, eno izmed njihovih poslanstev pa je ohranjanje slovenske identitete, ki jo je moč najti v številnih notnih zapisih slovenske glasbene dediščine in je rdeča nit dolgoletnega delovanja skupine. Njihovo poslanstvo je tudi petje podoknic, ko s pesmijo popestrijo osebne jubileje.«

Kot zadnji gostje pa so na oder stopili člani Vokalnega ansambla Vírilis, ki je bolj »sveža zasedba«, saj se je ideja o ustanovitvi nove zasedbe porodila še pred kratkim. Pri zbiri imena so imeli člani nekaj težav, na koncu pa so se poenotili z latinskim izrazom »Vírilis«, kar pomeni moškost oziroma možatost, saj bi s temi besedami poosebili tudi njihovo petje. »Osnovo njihovega repertoarja predstavljajo slovenske ljudske in umetne pesmi, sicer pa se ansambel posveča tudi preostali svetovni vokalni glasbi.«

In seveda, ker kapljica tudi povezuje, so zaključili družno na odru, s kozarčkom rujnega v roki in rujno mislijo: »Kak sladko je, poskus`mo zdaj od vinske trte piti, Bog ji še tudi za naprej obilo daj roditi.«

Rok Mihevc

Foto: Igor Trček