Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za četrtek, 29.06.2017

delno oblačno
V prvem delu noči bodo nevihte s krajevnimi neurji od zahoda zajele večji del Slovenije, v drugem delu noči pa prehodno povečini ponehale.
18°C | 25°C
petek, 30.06.2017
15°C | 26°C
sobota, 01.07.2017
16°C | 25°C
nedelja, 02.07.2017
14°C | 27°C
ponedeljek, 03.07.2017
13°C | 25°C
Opozorila
Sreda, 28.6.2017 ob 18h
Do sredine noči so ob nevihtah še možna krajevna neurja. Močni sunki zahodnega vetra in nalivi bodo ob prehodu hladne fronte najprej (okoli 22. ure) zajeli obalo, nato pa v približno treh urah prešli vso Slovenijo.
18°C
25°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Gospodarstvo Kmetijstvo

Sadne vrste naših dedkov in babic


DRUŠTVA, KMETIJSTVO

| |
13.02.2013      8:51
A A

Sadne vrste naših dedkov in babic



Zanimanje za strokovno literaturo o starih sortah je bilo veliko.
Zanimanje za strokovno literaturo o starih sortah je bilo veliko.
Deli:

Ste vedeli, da so hruške tepke ime dobile v času Marije Terezije? Ne? No, v tistih letih so državne komisije med prebivalstvom brezplačno delile sadike teh dreves, a so prejemnike tovrstne državne pomoči nato tudi hodile preverjat. Če se je ugotovilo, da se sadike niso posadile, je bil tlačan kar na licu mesta kaznovan s tepežem. Zaradi tepeža naj bi se nato hrušk oprijelo ime "tepke". V stari Avstro-Ogrski so na splošno znali zelo skrbno ohranjati pestrost sort sadnega drevja in še bolj razširjati najboljše primerke. Tako so imeli leta 1854 v drevesnici v Gradcu zbranih že 607 sort. Za primerjavo, na vsem Kranjskem jih je v istem času raslo 133, čeprav smo imeli v Ljubljani prvo drevesnico že leta 1826. Kot še eno zanimivost povejmo, da je državna politika tedaj svetovala sajenje bobovca ob javnih poteh, ker naj bi bilo z drevesa vzeto neužitno in zato varno pred krajo.

Takšne in drugačne zanimivosti so imeli priložnost slišati obiskovalci predavanja o starih sortah jablan in hrušk, 2. februarja letos, ko se je pri borovniških sadjarjih mudil Boštjan Godec s Kmetijskega inštituta Slovenije. Strokovno predavanje je sicer teklo tako o teoretskih osnovah sadjarstva (zgodovini, nizko- in visokostebelnih jablanah, razliki med cepljenci in divjaki …) kot o značilnostih, izvoru in razširjenosti posamičnih starih (več kot 50 let), tudi na Slovenskem značilnih sortah jablan in hrušk. Seveda s poudarkom na pomembnosti ohranjanja njihove bogate raznolikosti, še posebno v časih, ko o obstoju sort največkrat odloča trg. Med križanci, ki so širši slovenski javnosti manj znani, je tudi borovniški prvak – paplerka (po besedah predavatelja prav tako pomembna sorta), ki ga je s križanjem bobovca in zlate parmene konec 19. stoletja vzgojil nadučitelj Frančišek Papler. Pri tem je zanimivo dejstvo, da je bobovec domorodec Porenja, zlata parmena pa se je k nam razširila iz Anglije. Med genetsko avtohtonimi slovenskimi sortami po dognanjih stroke dandanes obstajata le še dolenjska in gorenjska voščenka. Prva hitreje dozori, drugo pa je mogoče dlje skladiščiti.

Ob robu predavanja je bilo mogoče kupiti tudi strokovno literaturo o starih sortah, pripomoček vsakega umnega sadjarja, pa tudi nekaj primerkov starih sort, s katerimi so si obiskovalci za silo potešili dopoldansko lakoto.

 

Damjan Debevec




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Borovnica!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Naš časopis
Številka: 450
Izšla: 26.06.2017
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
Junij 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8
29.06.2017
Danes ni dogodkov.
02.07.2017 | Šole in vrtci
Moja lesena igrača
02.07.2017 | Šole in vrtci
Moja lesena igrača
05.07.2017 | Šole in vrtci
Sredi tedna v muzej: Odkrivanje muzejskih zbirk

Bodite prvi pri oddaji mnenja.