Zadolžili se bomo za 1,9 milijona evrov

Projekt Čista Ljubljanica v naši občini prav lepo napreduje. Po začetnih težavah na barjanskem delu je Gorenjski gradbeni družbi odsek kanalizacije Dol–Laze (drugi del) vendarle uspelo zgraditi do roka ter spraviti ceste in druge površine nazaj v prvotno oz. precej boljše stanje. Skupaj s kanalizacijo na Stari postaji dolžina vodov dosega kar 12 kilometrov, oba odseka bosta občino stala slabih 1,8 milijona evrov. Uradni prevzem bo, kot je predvideno, junija letos, zadnjih nekaj metrov do nove čistilne naprave pa bo premoščenih ob njeni izgradnji. Kljub načrtom tukaj sočasno niso zgradili optičnega omrežja, ker so izvajalci od koncesionarja bojda zahtevali kar šestkrat višje plačilo, kot ga je ta za polaganje vodov odštel KPV-ju v Ohonici. Stroji so medtem prav tako zabrneli na drugi strani doline. Odsek kanalizacije za vasi Breg in Pako v skupni dolžini 5,5 km bo stal krepkih 1,6 milijona evrov, družna ekipa Rekon-CPK-Pondus pa naj bi ga zgradila do konca leta 2014. Na mestu stare čistilne naprave, kjer se bosta oba kraka združila, je izvajalec – gre znova za združeno ekipo Godina-Hidroinženiring-CID, ki pa ima na gradbišču pravzaprav kader bivšega Kraškega zidarja – ravno te dni postavil temelj za sodobno, membransko čistilno napravo za 6.000 enot. Zanjo bomo davkoplačevalci odšteli skoraj 3,1 milijona evrov. Konec leta naj bi že zagnali prvo, poskusno fazo, tedaj pa se bodo začeli na zgrajene odseke priključevati tudi objekti, približno 200 na Dolu, Lazih in Stari postaji ter 150 na Bregu in Pakem. Če bo ta faza uspešna, bodo začeli rušiti preostali del stare čistilne naprave (biodiskov) in drugo fazo gradnje nove naprave. Malce bolj pa se bo zavlekla izgradnja centra za ločeno zbiranje odpadkov, kjer so pred kratkim zaključili zemeljska dela, na vrsti pa je petletno čakanje in spremljanje posedanja terena. Seveda tu, v nasprotju s prej naštetimi deli, ne gre za projekt Čista Ljubljanica, torej bo tudi financiranje izgradnje verjetno zgolj občinsko breme. V primeru kanalizacije in čistilne naprave bosta mamutski del sredstev, priznanih nam je bilo 90 % sofinanciranja, sicer povrnili EU in Republika Slovenija, a bo borovniška občina kljub temu kar tenko piskala, saj mora vseeno zbrati dodatnih 1,9 milijona evrov za lastni del in vse dodatne neupravičene stroške. Velik del denarja sicer nameravajo zbrati s priključnino, ta naj bi po prvih projekcijah za posamezni objekt znašala približno 1.800 evrov in več. Ker pa se le s tem borni prihodki občinskega proračuna ne bi dovolj okrepili, je marca na predlog občinske uprave občinski svet odobril zadolževanje občine v višini 1.900.000 evrov, seveda za namen finančnega pokritja evropskega projekta Čista Ljubljanica.