Na razpis Javnega zavoda Turizem Bohinj za pridobitev skupne kakovostne znamke Bohinjsko so naši občani prijavili 102 izdelka.

Med prehranskimi so najštevilčnejši mlečni in mesni izdelki, rokodelski pa so zelo raznoliki. Med mlečnimi izdelki je veliko sirov (bohinjski sir, mohant, mladi sir, sir za žar oz. kuhanje) kisla smetana, skuta, maslo, kislo mleko, jogurt, mlečni napitki. Med mesnimi izdelki pa suhe klobase, kranjske klobase, suhe salame, zaseka, slanina itd. Med ostalimi izdelki za znamko Bohinjsko kandidirajo naravni zeliščni čaji, žgane pijače, pecivo, potice itd.

Član ocenjevalne komisije dr. Janez Bogataj, mednarodno priznani etnolog in avtor večih knjig o gastronomiji in kulturni dediščini, je bil nad raznolikim in številčnim naborom kandidatov navdušen. Povedal je, da je ideja o skupni znamki kakovosti Bohinjsko odlična. »Drugače nas sploh ne bi bilo tukaj,« se je pošalil. Poleg dr. Bogataja sta bila v komisiji tudi dr. Tanja Lešnik Štuhec, mentorica in predavateljica na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor, in Jože Zalar, predavatelj z Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled.

Izdelke so ocenjevali po že obstoječih merilih, ki so zapisana v pravilnikih, nastalih bodisi po državni zakonodaji, po državnih tekmovanjih, ki nagrajujejo živila, bodisi po mednarodnih tekmovanjih. Zato so ocene, ki jih je komisija dodelila posameznemu izdelki primerljive z ocenami izdelkov v slovenskem ali pa mednarodnem merilu.

»Generalno gledano je nabor izdelkov, ki je danes pred nami, ohrabrujoč,« je povedal dr. Bogataj. Zadovoljen je ob spoznanju, da se v Bohinju povečuje proizvodnja mlečnih izdelkov. »Kakovost kulinaričnih izdelkov je dobra, potrebno pa bo narediti zelo veliko na področju embalaže in etiketiranja, da bo izgled izdelkov enega izdelovalca enoten. Gre za celostno podobo,« je povedala dr. Lešnik Štuhecova. Dr. Bogataj pa je dodal, da se morajo ljudje začeti zavedati, da je izgled embalaže in njene grafične opreme ravno tako pomemben kot kakovost izdelka v njej. »Znak Bohinjsko bo z apliciranjem na izdelk tudi ustvaril višjo stopnjo likovne kakovosti. Tudi izdelovalci morajo v tem videti v tem veliko priložnost – da bodo vsi izdelki opremljeni z enakim znakom, ki je dober. Nikakor pa ne bodo smeli tega znaka uporabljati ali aplicirati po svoje. O tem seveda obstaja pravilnik,« je pojasnil dr. Bogataj. (Ko je komisija ocenila vse mlečne izdelke, so si člani vzeli odmor, da sem lahko z njimi malo poklepetala. Op. p.)

Pred dvema letoma je nastala strategija razvoja in trženja znamke Bohinjsko na splošno. Gre dejansko za enega od centrov, ki je bil v sklopu razširjene destinacijske organizacije predviden. To je center za kakovost Bohinja, v sklopu katerega je osnova, pridobiti čimbolj kakovostne izdelke, kulinarične in druge. »Danes je prvo ocenjevanje kakovosti takšnih izdelkov, zato ima izjemno težo,« je povedala dr. Lešnik Štuhecova, »tako za izpolnjevanje vizije kot tudi za prihodnost Bohinja kot takega, ne samo v turističnem pogledu, ampak tudi sicer – v kulinaričnem pogledu.« Jože Zalar pa je izpostavil, da je takšna skupna znamka »izjemna priložnost za promocijo za gostince in ostale uporabnike, ki pripravljajo večjo količino hrane, da pri pripravi uporabljajo lokalno pridelano hrano. Na ta način bomo prišli do celostne in tudi bolj raznolike gastronomsko kulinarične ponudbe.« »Gre za izhodišče za lokalne gostince, da bodo lahko uporabljali lokalne kulinarične izdelke v svoji ponudbi, in da bomo lahko prišli do nekega jedilnega lista, ki bo zagovarjal tradicionalne ali pa sodobne, novodobne jedi, ki so izvirne v tem okolju,« je dodala dr. Lešnik Štuhecova.

Znamka Bohinjsko je v Sloveniji drugi tak primer združevanja na nekem področju. Prvi tak primer so izvedle štiri občine na območju Rogle. »Tam smo v lanskem letu prvi nabor ocenjevanj že zaključili. Podoben projekt pa sedaj izvajamo tudi na Dolenjskem – in sicer Dobrote Dolenjske – kjer bomo imeli prvi krog ocenjevanj v juniju. S tem smo vzpostavili sistem dobre prakse, ki se je izkristaliziral prek Rogle na Bohinj in ga bomo sedaj lahko dobro prenašali na celotnem slovenskem nivoju. Kulinarični izdelki ter z njimi povezani izdelki in storitve pridobivajo višjo raven in s tem prepoznavnost lokalnih okolij,« je pojasnila dr. Lešnik Štuhecova.