Do danes je Občina Bled pod okriljem vodilnega partnerja Zavoda za varstvo narave in ostalih partnerjev Občino Logatec, Občino Trzin, Zavodom PARNAS iz Velikih Lašč v okviru projekta Mala barja – MARJA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, odkupila 44.000 m2 mokrišč na projektnih območjih Podhom in Povirje vzhodno od Bodešč. Z odkupi želimo zaščititi habitatne tipe mokrišč.

V oktobru 2019 je Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU Ljubljana izvedel popis in oceno ohranjenosti ciljnih habitatnih tipov v Podhomu, Bodeščah in Brjeh. Med drugim so preverjali populacijo Loeslove grezovke in ugotovili, da na projektnem območju Podhom ni bilo zabeleženih primerkov ogrožene orhideje, dobro zastopana pa je na območju Brje. Projektno območje Povirje vzhodno od Bodešč se ponaša z rastlinskimi vrstami habitatnega tipa bazičnih nizkih barij in lehnjakotvornimi izviri. Celotno poročilo je dostopno na https://www.malabarja-marja.si/gradiva/ .

V začetku februarja 2020 se je na projektnem območju Podhom pričelo odstranjevati zarast. Travniki med železniško progo na zahodu in makadamsko potjo na vzhodu so dobili novo podobo, odstranjena so bila grmovja in ostali primerki, ki ogrožajo obstoj habitatnega tipa bazična nizka barja oz. travniki s prevladujočo stožko na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh. Znotraj območja je postavljenih več piezometrov. Ti merijo višino podtalne vode. Rezultati bodo služili za načrt izvedbe hidroloških del, s katerimi si želimo izboljšati stanje ohranjenosti vlagoljubne populacije na občutljivem mokrišču.

Poročilo obsega tudi predloge ukrepov in ustrezne rabe za izboljšanje stanja habitatnih tipov, med drugimi:

• izvedbo hidroloških ukrepov, ki bo zagotovila stalno prisotnost talne in podtalne vode in s tem omogočilo obstoj ciljnih habitatnih tipov, odstranjevanje ekspanzivnih zelišč in posameznih lesnih vrst, pri čemer mora odstranjevanje zarasti potekati tako, da pri posegu niso ogrožene varstveno pomembne vrste, ki se v tem območju pojavljajo (brez oziroma z omejenim dostopom težke mehanizacije brez košnje oz. mulčenja celotne površine),
• odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, ki se lahko hitro razširijo na ogrožene habitatne tipe,
• pozna košnja, ki bo zagotavljala celovit razvojni krog čim večjemu številu rastlinskih in živalskih vrst. Košnja naj se izvaja prostorsko mozaično. Vsako leto naj vsaj tretjina površin ostane nepokošenih, te naj bodo osrednji deli travišč in ne robne površine. Nepokošene površine se pokosi v naslednjem letu. Pokošena trava naj se suši na travišču vsaj 2 dni, nato se odstrani s travišča. Košnja naj se izvaja z uporabo lažje kmetijske mehanizacije.
• Na celotnem območju Podhoma pa naj veljajo še naslednje prepovedi: gnojenje, paša, dosejevanje s tržnimi travnimi mešanicami, mokro baliranje, preoravanje, požiganje, apnenje, uporaba fitofarmacevtskih sredstev, kopanje novih in čiščenje obstoječih hidromelioracijskih jarkov.
•  

V nadaljevanju projekta se predvideva izpeljava akcij odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst in vzpostavitev interpretacijske točke na projektnem območju Bodešče.

Bojana Lukan, Občina Bled