Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku bo letos na sam praznični večer, 10. aprila, ob 19. uri v Festivalni dvorani Bled. Na slovesnosti bodo podelili občinska priznanja, v kulturnem programu bo nastopil Big band Bled pod vodstvom Primoža Grašiča s solisti:  Andrejo Geržina, Martino Špik, Mojco Špik, Andrejem Jalnom in Manco Ropret.
Občinski svet Občine Bled je odločil, da bomo letos dobili dva častna občana, Mirka Vovka in Franca Podjeda.
Tokrat predstavljamo slednjega:

Franc Podjed je bil rojen 21. februarja 1939 v Ljubljani. Osnovno šolo je začel obiskovati v Ljubljani, zaključil jo je na Bledu, gimnazijo pa na Jesenicah. Po gimnaziji je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Po diplomi je delal kot analitik  v Tovarni pletenin Almira, nato je bil direktor medobčinske gospodarske zbornice Kranj, upokojitev je dočakal kot direktor kranjske enote Službe družbenega knjigovodstva. Bil je tudi predsednik Izvršnega sveta tedanje občine Radovljica.

Ustvaril si je družino, najprej so živeli na Bohinjski Beli, nato je na Bledu na Jaršah zgradil svojo hišo, v kateri živita z ženo in vnukom.

Stalna spremljevalka njegove bogate in zanimive življenjske poti je glasba, glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje. Kljub temu, da je glasbeno izobrazbo dobil le na nižji glasbeni šoli v Ljubljani in na Jesenicah, kjer se je učil igrati harmoniko in klavir, je glasba pomembno definirala njegovo življenjsko pot. V njej je našel svojo identiteto in z njo je sooblikoval svoje življenje, zanj je glasba, taka in drugačna,  alfa in omega vsega. Z glasbo je vedno izražal svoje veselje in svojo žalost, svoje radosti in svoja razočaranja.  Že kot študent je s svojim ansamblom igral po blejskih hotelih:  v Blegošu, v Jelovici, na terasi in v baru v Park hotela,  v Kavarni in v Kazini. Ko se je zaposlil, je z igranjem še nekaj časa nadaljeval v bohinjskih hotelih, nato pa do upokojitve prenehal. Po upokojitvi je znova ustanovil ansambel Veterani, ob njihovi glasbi so se na plesnih popoldnevih  kar nekaj let redno srečevali upokojenci na Boh. Beli, v Žirovnici, na Bledu in v Ribnem.

Že ko je delal v Almiri, je vodil mešani pevski zbor Almira in pevci se še danes z veseljem spominjajo skupnih let s Podjedom. Zbor je z zaprtjem tovarne utihnil.

Leta 2001 je Franc Podjed sprejel vodenje takrat ustanovljenega Veteranskega pevskega zbora, ki ga vodi že osemnajst let. A ni samo dirigent zbora,  Franc Podjed je človek z  vedno novimi idejami in neustavljivo energijo. Za VPZ je napisal več novih pesmi, njegovo delo je tudi večina priredb, ki jih zbor prepeva.  Franc Podjed je domoljub, ki je napisal in uglasbil tudi več pesmi novejše zgodovine,  posvečenih procesu osamosvajanja Slovenije. Uglasbil je tudi nekaj besedil Rudolfa Maistra in Mihe Klinarja in njegova zborovska zapuščina bo kar bogata.

Leta 2011 je z zborom in harmonikarskim orkestrom pripravil odmevno koncertno izvedbo Gobčeve Planinske rože, ki je doživela kar devet uspešnih ponovitev. Z  veteranskim zborom sodeluje na mnogih proslavah in spominskih srečanjih, skoraj 400 se jih je nabralo v teh letih.  

Podjedu poje in igra vse, kar prime v roke,  in tako je ustanovil tudi kvartet orgličarjev, v katerem je igral tudi sam, in ki je deloval v letih od 2006 do 2012.

Ob 100-letnici veslaškega športa na Bledu je samostojno pripravil velik koncert v počastitev te visoke obletnice blejskega tradicionalnega športa v blejskem parku.

Ob 1000-letnici Bleda je za Blejski zbornik  zbral podatke in napisal prispevek o glasbeni in plesni ustvarjalnosti blejskega prebivalstva ter utemeljil tako glasbo kot ples kot nepogrešljiv sestavni del turistične ponudbe.

Je skladatelj, ki je leta 1962 sodeloval in prejel 3. nagrado na prvi Slovenski popevki za pesem Pojdi spet na Bled. Pesem je posebna glasbena žirija Tedenske tribune v sestavi Bojan Adamič, Fran Potočnjak in Mario Rijavec izbrala za  najbolj  tipično slovensko popevko.

Leta 2002 je organiziral 40-letnico Slovenske popevke v Festivalni dvorani na Bledu, kjer je poskrbel, da so mladi pevci poustvarili znane zimzelene pesmi s festivala Slovenska popevka. 

Franc Podjed je s svojim aktivnim pristopom in nastopom popestril že premnoga večja in manjša praznovanja.  Med drugim je sodeloval na praznovanju 50-letnice Gimnazije Jesenice, njegova glasba je spremljala proslavo ob 150-letnici šole na Bohinjski Beli, za vrtec na Bohinjski Beli je napisal Mi smo gozdni škratje, ki je postala himna vrtičkarjev. Uglasbil in na oder je postavil recital Zagonetni venček svojega prijatelja Marjana Žmavca, ker mu je to obljubil, uglasbil je nekaj pesmi svoje prijateljice Ane Markelj, da jo je lahko presenetil na predstavitvi njene poezije v knjižnici. 

Delo z otroki in za otroke mu je bilo vedno v veselje in poseben izziv, ker so otroci tako zelo neposredni in tudi hitro učljivi in pravljica Zmaj pod Babjim zobom je bila opremljena z njegovo glasbo.

Kot pisec glasbe ali celo koreografije je velikokrat sodeloval z Belanskim gledališčem, sooblikoval je predstave Življenje podeželskih plejbojev, Družinske zadeve zaljubljenega pesnika, Večna lovišča, Iščem moža s kulturo srca, Fejst fant, Tripče de Utolče, Pohujšanje v dolini Šentflorijanski, Romeo in Julija, Leteče zaročenke in še katera bi se našla.

Njegov zadnji veliki projekt v Belanskem gledališču je bil muzikal Čarovnik iz Oza (2018), kjer je bil njegov prispevek prevod scenarija iz angleščine in priredba pesmi, seveda je igralce naučil tudi petja, igral pa je tudi v  spremljevalnem ansamblu muzikla.

V svojem bogatem glasbenem udejstvovanju je sodeloval tudi z Gledališčem Toneta Čufarja  Jesenice, kjer je z glasbo opremil več predstav, tako otroških kot predstav za odrasle. Z njegovo avtorsko glasbo so bile opremljene predstave Županova Micka 3d (treh dežel) (2007), Plešoči osliček (2008) in Kekec (ambientalna predstava v vratih) (2009).

Za vse našteto je dobil le dve javni priznanji, a se s tem ni nikoli obremenjeval, saj vse, kar dela,  dela s strastjo in užitkom ter z željo, da bi bilo ljudem všeč. Tako je leta 2004 za svoje delo na kulturnem področju prejel županovo priznanje občine Bled, leta 2005 pa Zlato Gallusovo  značko za dolgoletno delo na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti.