Vsako drevo je lepo in nekaj posebnega, nekatera pa s svojo mogočnostjo in lepoto poskrbijo, da zaustavimo korak. Komisija za urejanje zelenih površin v Občini Bled je zato v začetku letošnjega leta povabila občanke in občane k podaji predlogov za najzanimivejše drevo v Občini Bled za leto 2024.

Malo znana, a posebna in zanimiva

V letu 2024 si je naziv "najzanimivejše drevo leta" v Občini Bled prislužilo drevo maklura, ki raste na Mlinem.

Maklura oz. divja pomaranča je ena od manj poznanih drevesnih vrst, ki naj bi jo v Evropo iz Amerike prinesli šele pred dobrimi dvestotimi leti. Zaradi svoje nezahtevnosti zelo lepo uspeva tudi Sloveniji, kar dokazujejo številna zanimiva drevesa v večini parkov večjih slovenskih mest. Hvaležni in ponosni smo lahko, da eno od bolj zanimivih primerkov te vrste na srečo raste tudi v blejski občini, kjer krasi obalo Blejskega jezera na Mlinem.

Ljubitelji narave in dreves jo lahko med sprehodom okoli Blejskega jezera opazite na začetku prenovljenega pločnika na Mlinem, kjer se  njena krošnja zanimivo nagiba in razrašča nad gladino jezera. Impresivna je predvsem njena močna in trdna stabilnost, saj raste na slabo rodovitnih tleh, poleg zahtevnih rastnih pogojev pa je drevo tudi močno nagnjeno, pri čemer se glavnina njenega težišča nahaja nad gladino jezera. Stabilnost in dobro odpornost na zahtevne, tudi sušne razmere, ji omogoča predvsem močan koreninski sistem, saj naj bi bile korenine sposobne pognati tudi do 10 m globoko. V primeru plitvih tal pa se korenine močno razpredejo po površju in lahko presegajo dvakratnik premera krošnje drevesa.

Maklura spada med dvodomna drevesa, kar pomeni, da se moški in ženski cvetovi nahajajo na dveh ločenih rastlinah, podobno kot pri kiviju. Ime divja pomaranča je dobila, ker njeni sprva zeleni nagrbančeni plodovi kasneje porumenijo in po videzu in obliki spominjajo na pomarančo. Maklurini plodovi za nas niso užitni, se pa z njihovimi semeni rade posladkajo veverice. Njen les je zelo trd, Indijanci so ga uporabljali za izdelavo lokov. Zanimivo je tudi, da jo v Ameriki zelo pogosto sadijo v obliki žive meje, saj s svojimi bodicami uspešno ščiti posesti pred nezaželenimi prehodi.

Razveseljivo je, da je na Mlinem, ob prizadevanjih za njeno ohranitev in pazljivosti ter skrbnosti gradbenih delavcev pri izvajanju obnovitvenih del na pločniku in cesti, maklura obnovitvena dela preživela z minimalnimi poškodbami in bo s svojim zanimivim habitusom še mnogo desetletij krasila tamkajšnje območje. Infrastruktura Bled bo pod vodstvom dr. Jana Bizjaka v poletnem času izvedla strokovno nego njene krošnje. Spodbudno pa je tudi dejstvo, da približno 150 metrov naprej od materinske rastline že uspeva tudi njena potomka.

Žal je bilo ob obali Blejskega jezera pod vilo Adora (zaradi obsežnega odloma dobre tretjine drevesa) potrebno odstraniti stoletni divji kostanj. Drevo se je razlomilo zaradi nepravilne nege v njegovi daljni preteklosti, katere posledice pa so se pokazale in bile usodne šele sedaj. Več o razlogih z nazornim slikovnim gradivom pa v naslednji številki Blejskih novic.

dr. Jan Bizjak, univ. dipl. inž. agr.